Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 09.05.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
Number: 090-48/2019
Category: Kršitev postopka, Osebni podatek, Okoljski podatki
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do podatkov iz evidenc, ki jih organ vodi skladno z Zakonom o dimnikarskih storitvah (ZDimS), in sicer podatke o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena tega zakona, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti po 17. odstavku 21. člena tega zakona, in sicer ločeno po aktualnem in prejšnjem zakonu za vse vpise za konkretno navedene lokacije. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se organ v izpodbijani odločbi do zahtevnih dokumentov ni opredelil, kar pomeni, da organ v postopku ni razjasnil osnovnega vprašanja, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Zaradi bistvene kršitve pravil postopka je IP pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje. Ob tem je IP opozoril, da pri ugotavljanju obstoja zahtevanih dokumentov organ ne more oz. ne sme izhajati iz določb ZDimS, ki določajo poseben postopek vpogleda v evidenco oz. v sistem EVIDIM, kot je organ nepravilno in v nasprotju z zahtevo presojal v izpodbijani odločbi. V konkretnem primeru se ne presoja oz. se ne odloča o upravičenju do dostopa do navedene evidence, temveč prosilec na podlagi ZDIJZ zahteva dostop do dokumentov, ki izkazujejo delo dimnikarjev in inšpektorjev v zvezi z delovanjem male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave na konkretnih naslovih. To pomeni, da pri odločanju o zahtevi prosilca organ ne sme izhajati iz pravic, ki jih daje ZDimS, temveč je materialno pravno vezan na ZDIJZ. Gre namreč za različni pravni podlagi, ki urejata različni pravici, zato tudi ZDimS ni specialen predpis v odnosu do ZDIJZ. Glede na to, da so bili predmet presoje dokumenti v zvezi z malimi kurilnimi napravami, katerih delovanje je povezano z znatnimi vplivi na okolje, je IP naložil organu, da se je ob morebitnem obstoju izjem, dolžan opredeliti tudi do druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjem dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-48/2019/8

Datum: 9. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 14. 02. 2019,                (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 5. 2. 2019, št.: 090-236/2018/13, Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor z dne 5. 2. 2019, št. 090-236/2018/13, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 12. 2018 zahteval, da mu organ po elektronski pošti posreduje podatke iz evidenc, ki jih organ vodi skladno z Zakonom o dimnikarskih storitvah (ZDimS), in sicer podatke o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena tega zakona, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti po 17. odstavku 21. člena tega zakona, in sicer ločeno po aktualnem in prejšnjem zakonu za vse vpise za lokacije: Britof 3,4a, 5, 6, 7, 8, 10, Britof, 4000 Kranj. Prosilec je še posebej poudaril, da zahteva podatke samo za storitve in ukrepe na teh lokacijah, po lokacijah z datumi in vrstami storitve/ukrepov brez osebnih podatkov. Če posredovanje podatkov ni možno, prosilec predlaga vpogled.

 

Organ je z odločbo z dne 5. 2. 2019, št. 090-236/2018/3 zahtevo prosilca za dostop do zahtevanih informacij zavrnil. Stroškov postopka ni bilo. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da je v danem primeru ključno, da vpogled v podatke, kot navaja prosilec, brez digitalnega potrdila ni mogoč in da lahko prosilec z digitalnim potrdilom vpogleda le v podatke, ki se vodijo v zvezi z njegovo kurilno napravo, na njej opravljenimi storitvami in ugotovljenimi pomanjkljivostmi, ne pa tudi v podatke glede drugih uporabnikov dimnikarskih storitev, zato prosilcu takega vpogleda organ tudi ne more zagotoviti. Nadalje se je organ skliceval na določbe ZDIJZ in navedel, da je v zvezi z vlogo prosilca, organ dne 10. 1. 2019 prosilcu pojasnil, da se evidenca po Zakonu o dimnikarskih storitvah vodi po katastrskih številkah občin in številki stavbe in ne po naslovih, kot to navaja prosilec v svoji vlogi. Prosilca je organ napotil, da če želi, lahko pridobi ustrezno geslo in sam vpogleda v kurilne naprave in opravljene storitve, v primeru, da je njegov elektronski naslov povezan z delom stavbe, kjer je kurilna naprava. Organ je prosilca obvestil tudi, da dimnikarska služba vpiše elektronski naslov v evidenco, uporabnik pa prejme registracijsko sporočilo s povabilom, da opravi registracijo z digitalnim potrdilom (sigen, klik, poštar,...) in da je to običajen in edini način za vstop v aplikacijo za vse vloge uporabnikov. Dne 18. 1. 2019 je prosilec navedel parcelne številke, na katere se nanaša njegova vloga za informacijo javnega značaja, izjavil pa je tudi, da lahko opravi vpogled sam in da prosi za geslo, če to ni mogoče, pa prosi za vpogled pri organu. Na podlagi ponovne vloge prosilca z dne 28. 1. 2019, da v zadevi podatkov ni prejel, je organ prosilcu dne 29. 1. 2019 odgovoril, da mora prosilec za pregled evidenc, kot to navaja v vlogi, pridobiti ustrezno digitalno potrdilo, sicer vpogled ni mogoč in da naj v roku sedmih dni sporoči, katere podatke bi še želel prejeti v okviru informacije javnega značaja. Ker je prosilec v vlogi z dne 28. 1. 2019 izjavil, da informacij ni prejel, je organ isto sporočilo prosilcu vročil osebno z dopisom št. 090 - 236/2018/9 z dne 29. 1. 2019. Na podlagi 21. člena ZDimS ministrstvo zaradi nadzora nad izvajanjem dimnikarskih storitev in za namene iz drugega, šestega, osmega in šestnajstega odstavka tega člena vodi in upravlja evidenco, ki vsebuje podatke o dimnikarskih družbah, dimnikarjih, uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in dimnikarskih storitvah ter izdanih zapisnikih. Zaradi odločanja v upravnih postopkih iz 7., 8., 10., 11. in 12. člena tega zakona upravna enota obdeluje evidenco, v kateri obdeluje osebne in druge podatke o dimnikarski družbi in dimnikarjih. V evidenci se vodijo naslednji podatki: o dimnikarski družbi (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež osebe, matična številka, davčna številka in številka dovoljenja iz 7. člena tega zakona) in o dimnikarjih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana, izobrazba, telefonska številka, naslov elektronske pošte, datum izdaje licence, serijska številka dimnikarske izkaznice, datum izdaje dimnikarske izkaznice, datum prenehanja licence, trajanje odvzema licence ter datum potrdila o dopolnilnem usposabljanju). Podatki o dimnikarjih iz prejšnjega odstavka so javni, razen naslov prebivališča, enotna matična številka občana, telefonska številka, naslov elektronske pošte in datum potrdila o dopolnilnem usposabljanju. Posamezniku se v vlogi za izdajo licence omogoči, da lahko da privolitev za javno objavo svojih podatkov za stike (telefonska številka, naslov elektronske pošte). V skladu z osmim odstavkom 21. člena zakona dimnikarska družba za namen izvajanja storitev pri uporabnikih in ugotavljanja pomanjkljivosti tem uporabnikom obdeluje evidenco, v kateri se vodijo podatki o uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in na njih opravljenih storitvah ter ugotovljenih pomanjkljivostih. V evidenci se o uporabnikih dimnikarskih storitev vodijo podatki o lastnikih (osebno ime, datum rojstva, naslov prebivališča, firma in sedež za pravno osebo, kontaktni naslov elektronske pošte in dimnikarska družba, ki opravi dimnikarske storitve), o upravnikih (naziv, matična številka, naslov in odgovorna oseba, kontaktni naslov elektronske pošte in dimnikarska družba, ki opravi dimnikarske storitve) in o etažnih lastnikih (osebno ime, datum rojstva, naslov prebivališča, firma in sedež za pravno osebo, kontaktni naslov elektronske pošte in dimnikarska družba, ki opravi dimnikarske storitve). Za osebe iz prejšnjega odstavka niso javni podatki iz prve do pete alineje 1. točke, iz druge do četrte alineje 2. točke ter podatki iz prve do pete alineje 3. točke prejšnjega odstavka. Podatek iz prve alineje 2. točke prejšnjega odstavka ni javen, če ne gre za družbe ali posameznike, ki opravljajo dejavnost (deveti odstavek 21. člena). Na podlagi 12. odstavka 21. člena zakona se v evidenci o malih kurilnih napravah vodijo naslednji podatki: številka kurilne naprave, ki jo napravi dodeli aplikacija ministrstva, moč in leto proizvodnje oziroma leto vgradnje, vrsta goriva, identifikacijski podatki iz prostorskih registrov Republike Slovenije o stavbi, namen in vrsta kurilne naprave in drugi obratovalni podatki, kot so npr. podatki o gorilniku, prezračevalni in dimovodni napravi, zalaganju. Po 13. odstavku 21. člena zakona niso javni podatki o številki kurilne naprave, ki jo napravi dodeli aplikacija ministrstva, moči, letu proizvodnje oziroma letu vgradnje, vrsti goriva, identifikacijski podatki iz prostorskih registrov Republike Slovenije o stavbi in obratovalni podatki. Po določbi 16. odstavka 21. člena zakona inšpektorati obdelujejo evidenco za namen izvajanja nalog skladno z določbami tega zakona. V evidenco se po 17. odstavku 21. člena zakona vpisujejo podatki o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena tega zakona, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti. V skladu z določbo 22. odstavka 21. člena zakona ima uporabnik dimnikarskih storitev dostop do evidence za namen vpogleda o vseh podatkih, ki se vodijo v zvezi z njegovo kurilno napravo, na njej opravljenimi storitvami in ugotovljenimi pomanjkljivostmi. Ministrstvo navodila o načinu dostopa za uporabnika objavi na spletni strani. Pravica uporabnika dimnikarskih storitev po tem členu v ničemer ne omejuje pravic posameznika po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede na gornje navedbe lahko uporabnik dimnikarskih storitev oziroma v danem primeru prosilec na podlagi ustreznega digitalnega potrdila v evidenco, vodeno po 21. členu ZDimS, pogleduje le za svojo kurilno napravo in na njej opravljenih storitvah ter ugotovljenih pomanjkljivostih. Ne more pa teh podatkov pridobiti za druge kurilne naprave v soseski, kot bi to želel prosilec. Ker podatki niso javni, pač pa so opredeljeni kot osebni podatki in drugih podatki, ki so lahko javno objavljeni le, če tako določa zakon, vlogi prosilca za posredovanje in vpogled v te podatke ni mogoče ugoditi. Glede na navedeno je organ vlogo prosilca za informacijo javnega značaja zavrnil. V danem primeru stroškov postopka ni bilo, zato organ o stroških postopka ni odločal.

 

Prosilec je pri organu vložil pritožbo z dne 14. 2. 2019, v kateri je povzel določitev organa in navedel, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je vlogo zavrnil zato, ker je prosilec zahteval dostop do podatkov, ki so opredeljeni kot osebni podatki in drugi podatki, ki so lahko javno objavljeni le, če tako določa zakon. Nobena od teh dveh trditev po navedbah prosilca ni resnična. V vlogi za dostop do informacij javnega značaja so bili zahtevani naslednji podatki: podatki o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena ZDimS, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti po 17. odstavku 21. člena ZDimS, in sicer ločeno po aktualnem in prejšnjem zakonu za vse vpise za lokacije: Britof 3, 4a, 5, 6, 7, 8, 10, Britof, 4000 Kranj, pri čemer je bilo posebej, z velikimi črkami poudarjeno: »podatke posredujte samo za storitve in ukrepe na teh lokacijah po lokacijah z datumi in vrstami storitev/ukrepov brez osebnih podatkov«. Prosilec je navedel, da je iz tega jasno in nedvoumno sledilo, da niso bili zahtevani niti podatki, opredeljeni kot osebni podatki niti drugi podatki, ki so lahko javno objavljeni le, če tako določa zakon. Zato je dejansko stanje zahteve v odločbi povzeto nepravilno. Nadalje je prosilec navedel, da je organ v izpodbijani odločbi citiral domala vse določbe ZDimS in ZDIJZ, pri čemer ni nikjer povedano, v kakšni zvezi naj bi bile te določbe z vlogo prosilca in njeno zavrnitvijo. ZDimS določa, da so javni vsi podatki iz evidence dimnikarskih storitev in izdanih zapisnikih, ki jo vodi in upravlja ministrstvo (21. člen), razen: a) podatkov o dimnikarjih: naslova prebivališča, enotne matična številka občana, telefonske številke, naslova elektronske pošte in datuma potrdila o dopolnilnem usposabljanju; podatkov o uporabnikih dimnikarskih storitev (osebno ime, datum rojstva, naslov prebivališča, firma in sedež za pravno osebo, kontaktni naslov elektronske pošte); podatkov o lastnostih kurilnih naprav (številka kurilne naprave, moč, leto proizvodnje oziroma leto vgradnje, vrsta goriva, identifikacijski podatki iz prostorskih registrov, namen in vrsta kurilne naprave in drugi obratovalni podatki, kot so npr. podatki o gorilniku, prezračevalni in dimovodni napravi, zalaganju). Prosilec je poudaril, da nobenega od teh podatkov ni zahteval. Zahteva je bila jasna: podatke posredujte samo za storitve in ukrepe na teh lokacijah po lokacijah z datumi in vrstami storitev/ukrepov brez osebnih podatkov. Prosilec je k temu dodal, da so bili zahtevani ti podatki tudi iz obdobja, ko je evidenco vodilo ministrstvo po prejšnjem predpisu (Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, izdani na podlagi Zakona o varstvu okolja), ki izjem od javnih podatkov sploh ni določala in torej veljajo za to obdobje izključno določbe ZDIJZ. Prosilec je citiral 4. člen ZDIJZ in izjeme od prostega dostopa in poudaril, da je glede zgornjih podatkov v določenih primerih možno razkritje, če je javni interes močnejši od upravičenosti omejitve. Prav gotovo pa noben zakon ne določa, da so javni podatki lahko objavljeni le, če tako določa zakon, kot trdi organ v odločbi in s tem celo utemeljuje svojo odločitev. Nasprotno: podatki iz javnih evidenc, ki jih v javnem interesu in za davkoplačevalski denar vzpostavljajo in vodijo upravni organi, so lahko izvzeti iz javnosti le, če to zahteva upravičen, na zakonu temelječ javni interes. V vlogi za dostop do informacij javnega značaja ni bil zahtevan noben podatek, ki ne more biti razkrit skladno z določbami ZDIJZ. Ravno nasprotno, ZDIJZ v 2. alineji 3. odst. 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. In ravno zato v primeru, za katerega je prosilec vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, gre. Dne 24.01.2018 je     vložil na pristojni inšpektorat za okolje in prostor prijavo zaradi zlorabe malih kurilnih naprav za sežiganja odpadkov v neposredni okolici in skladno z zakonom zahteval obvestilo o sprejetih ukrepih. Do sedaj inšpektorat ni ukrenil ničesar, nakar so se emisije strupenih izpustov še povečale in to tako po količini kot po obsegu (lokacijah). Emisije pogosto presežejo vrednosti, ki so značilne za najbolj obremenjena industrijska okolja. S sežiganjem odpadkov in predvsem z neukrepanjem pristojne inšpekcije je kršenih več predpisov in tudi z ustavo zagotovljena pravica do zdravega življenjskega okolja, ki ga mora po 72. členu zagotoviti država. Na ta način ni ogroženo samo zdravje okoliških prebivalcev, ampak tudi premoženje in življenje, saj v neposredni bližini vzdolž celega dela naselja, v katerem obratujejo nezakonite in nenadzorovane sežigalnice odpadkov, poteka centralni plinovod z deloma nadzemno inštalacijo čez reko Kokro. In prav to je tisto, kar hoče organ z nezakonitim odrekanjem dostopa do javnih informacij nezakonito prikriti. Prosilec je nadalje še navedel, da čeprav je bila vloga povsem jasna in razumljiva, je organ zamudil rok za izdajo odločbe, ki je potekel 29. 1. 2019. Namesto izdaje odločbe se je lotil intenzivne komunikacije po elektronski pošti, ki ni bila v ničemer povezana z vlogo, ampak je najprej sporočil, da podatkov ne more posredovati, ker evidence ne vodi po hišnih, ampak katastrskih številkah. Ko je prosilec sporočil katastrske številke, je sporočil, da lahko sam dostopa do evidence svoje naprave, na podlagi vpisa elektronske pošte s strani dimnikarja in elektronskega podpisa. Kar je čisto sprenevedanje, ker je iz vloge razvidno, da nikoli ni hotel vpogleda v podatke o svoji kurilni napravi. Poleg tega ima certifikat, njegova elektronska pošta pa ni bila nikoli povezana z evidenco, čeprav jo dimnikar ima in je prek nje najavljal storitve. Prosilec meni, da odločba, ki je bila izdana z zamudo, ne vsebuje obveznih sestavin iz 214. člena o ZUP in ni obrazložena. Tako odločba ne vsebuje: razložitve zahtevkov stranke in njegove navedbe o dejstvih, ugotovljenega dejansko stanja in dokaze, na katere je le-to oprto; razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov; razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Odločba v resnici vsebuje samo pavšalno povzemanje določb dveh zakonov, ki niso v neposredni povezavi z dejanskim stanjem zadeve. Odločba sploh ne govori o razlogih in podlagi za zavrnitev vpogleda v podatke po prejšnjih predpisih, pred uveljavitvijo veljavnega ZDimS, pri veljavnem zakonu pa samo navaja vse člene, ki niso v nobeni povezavi s sporno zadevo. Ker niso navedeni nobeni razlogi za zavrnitev vloge tako kot je podana, se odločbe ne da zares preizkusiti in je podana bistvena kršitev postopka.

 

Organ je z dopisom z dne 21. 2. 2019, št. 090-236/2018/17, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru so predmet presoje informacije v zvezi z dimnikarsko storitvijo po 13. členu ZDimS in ukrepi inšpektorja, ki so vodeni v evidenci, skladno s 17. odstavkom 21. člena ZDimS, kar sodi v pristojnost organa, z namenom nadzora nad izvajanjem dimnikarskih storitev. IP ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi do zahtevnih dokumentov ni opredelil, kar pomeni, da organ v postopku ni razjasnil osnovnega vprašanja, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Ko se odloča o dostopu do informacij javnega značaja, je namreč primarno vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in ali te sodijo v delovno področje organa. Organ se torej niti v izreku niti v obrazložitvi odločbe ni opredelil do zahtevanih informacij na način, da bi bilo mogoče ugotoviti, kateri konkretni dokumenti so bili predmet presoje. Organ je torej zahtevo prosilca zavrnil, sklicujoč se na ZDimS, kar pomeni, da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločil, niti ni razviden razlog zavrnitve, ki mora temeljiti na ZDIJZ, ne pa na ZDimS, na kar se je pravno zmotno skliceval organ. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.

 

IP nadalje ugotavlja, da je pomanjkljiva tudi obrazložite izpodbijane odločbe, ki zgolj povzema določbe ZDimS, brez da bi se organ opredelil do samih zahtevanih dokumentov. Kot pravilno poudarja prosilec v pritožbi, organ v izpodbijani odločbi ne pojasnil, v kakšni zvezi naj bi bile določbe ZDimS z vlogo prosilca in njeno zavrnitvijo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhajajo konkretni razlogi, zaradi katerih je organ zahtevo prosilca zavrnil, obrazložitev pa ostaja zgolj na deklaratorni ravni. Povedano drugače, organ se je v izpodbijani odločbi zgolj na splošno in pavšalno skliceval na določbe ZDimS, brez da bi jih apliciral na zahtevane podatke. Iz obrazložitve ni razvidno, na katera dejstva in izvedene dokaze je organ oprl svojo odločitev in kakšen ugotovitveni postopek ga je pripeljal do zaključka, da je treba zahtevo prosilca glede dostopa do: podatkov o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena ZDimS, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti po 17. odstavku 21. člena ZDimS, in sicer ločeno po aktualnem in prejšnjem zakonu za vse vpise za lokacije: Britof 3, 4a, 5, 6, 7, 8, 10, Britof, 4000 Kranj, zavrniti. Na ta način je obrazložitev ostala zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa. Omenjena kršitev predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral najprej opredeliti do vprašanja, ali z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet zahteve, razpolaga in se ob morebitnem obstoju opredeliti do vsakega izmed teh dokumentov posebej, da bo jasno razvidno, kateri dokumenti so predmet presoje. Ob tem IP opozarja, da pri ugotavljanju obstoja zahtevanih dokumentov organ ne more oz. ne sme izhajati iz določb ZDimS, ki določajo poseben postopek vpogleda v evidenco oz. v sistem EVIDIM, kot je organ nepravilno in v nasprotju z zahtevo presojal v izpodbijani odločbi. V konkretnem primeru se ne presoja oz. se ne odloča o upravičenju do dostopa do navedene evidence (za katero je jasno, da je vezana na porabnika dimnikarske storitve, ki ima dostop do evidence za namen vpogleda o vseh podatkih, ki se vodijo v zvezi z njegovo kurilno napravo, na njej opravljenimi storitvami in ugotovljenimi pomanjkljivostmi), temveč prosilec na podlagi ZDIJZ zahteva dostop do dokumentov, ki izkazujejo delo dimnikarjev in inšpektorjev v zvezi z delovanjem male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave na naslovih Britof 3, 4a, 5, 6, 7, 8, 10, Britof, 4000 Kranj. Res je, da je prosilec v zahtevi navedel, da želi podatke iz evidenc, ki jih organ vodi na podlagi ZDimS, vendar je ob tem posebej opozoril, da želi »samo podatke za storitve in ukrepe na teh lokacijah, po lokacijah z datumi in vrstami storitev/ukrepov brez osebnih podatkov«. Ker se je prosilec skliceval na 17. odstavek 21. člen ZDimS, ni nobenega dvoma, da je »podatke o storitvah in ukrepih« vezal na delovanje dimnikarjev in inšpektorjev na navedenih naslovih, ki je zakonsko regulirano, pri tem pa je jasno zapisal, da želi podatke po ZDIJZ, brez osebnih podatkov. To pomeni, da pri odločanju o zahtevi prosilca organ ne sme izhajati iz pravic, ki jih daje ZDimS, temveč je materialno pravno vezan na ZDIJZ. Gre namreč za različni pravni podlagi, ki urejata različni pravici, zato tudi ZDimS ni specialen predpis v odnosu do ZDIJZ. To pomeni, da določbe ZDimS, ki opredeljujejo, kateri podatki v zvezi z dimnikarsko storitvijo in uporabnikov dimnikarskih storitev so javni ter da se podatki iz drugega do sedemnajstega odstavka 21. člena tega zakona, lahko zbirajo, vodijo in obdelujejo samo za namene, za katere so bili dani in se ne smejo spreminjati ali posredovati drugim osebam v nasprotju s tem ali drugim zakonom, na katere se je organ v izpodbijani odločbi pravno zmotno skliceval, v konkretnem primeru niso relevantne, saj, kot rečeno, ti podatki niti niso predmet zahteve prosilca. Organ pa je svojo odločitev o obstoju in dostopu do dokumentov dolžan presojati po ZDIJZ.

 

Nadalje bo moral organ ugotoviti, ali zahtevane informacije, s katerimi organ razpolaga, vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije (npr. v zapisniku .., na strani..., itd. se prekrije… ), na podlagi katere izjeme in jo tudi utemeljiti. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni posamezni dokumenti, ki so predmet presoje in navedba, v katerem delu se dostop zavrne oziroma se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ.

 

Glede na to, da so predmet presoje dokumenti v zvezi z malimi kurilnimi napravami, katerih delovanje je povezano z znatnimi vplivi na okolje, se je organ ob morebitnem obstoju izjem dolžan opredeliti tudi do druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjem dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Predlagatelj zakona je v predlogu ZDimS[1] navedel, da delež malih kurilnih naprav okvirno znaša petino celotnih imisij v Sloveniji. Neustrezno delovanje male kurilne naprave ter neprimerno stanje dovoda zraka ali odvoda dimnih plinov so neposredna grožnja za zdravje in življenje ljudi. Primerno stanje malih kurilnih naprav in odvodnikov dimnih plinov je bistvenega pomena tudi za zagotavljanje požarne varnosti. Organ je zato dolžan preizkusiti, ali iz dokumentov, ki so predmet zahteve in presoje, izhajajo okoljski podatki, ki so absolutno javne informacije.

 

Organ se je nadalje dolžan opredeliti tudi do vprašanja, ali gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, ki prav tako presežejo morebitne izjeme in sodijo med informacije javnega značaja.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je v postopku prišlo od bistvenih kršitev pravil postopka, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je pomanjkljiva, zaradi česar se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 


[1] http://vrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/77F22F7904D7445FC1257EE4003F9B82?OpenDocument