Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 11.02.2020
Title: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Number: 090-261/2019
Category: Notranje delovanje organa, Okoljski podatki, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala popis lokacij odlagališč odpadkov za nezakonitimi migranti, po posameznih policijskih postajah, kot jih je organ dostavil tudi občinam. Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja organa, saj bi šlo v primeru razkritja lokacij za razkrivanje taktike in metodike dela policije. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti, ki vsebujejo lokacije odlagališč odpadkov ne predstavljajo dokumentov, ki so namenjeni notranjemu delovanju policije, saj gre za obvestila, ki jih je policija posredovala občinam z namenom odstranitve odpadkov. V dokumentih tudi niso vsebovani podatki, ki bi kazali na taktiko in metodiko dela policije pri varovanju meje in pri preprečevanju nezakonitih prehodov meje. IP je v odločbi izpostavil tudi, da so informacije o odpadkih okoljske informacije, ki so po ZDIJZ absolutno javne.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-261/2019/7

Datum: 12. 2. 2020


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 28. 11. 2019, zoper odločbo Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-121/2019/15 (206-04) z dne 25. 11. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 28. 11. 2019 se delno ugodi in se odločba Policije št. 090-121/2019/15 (206-04) z dne 25. 11. 2019 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilki:

    1. Obvestilo št. 225-104/2019/4 (3E6912-52) z dne 21. 6. 2019, pri čemer je dolžan prekriti:

- GPS koordinate pod vsemi točkami lokacij;

    1. Obvestilo št. 225-104/2019/3 (3E6912-52) z dne 19. 6. 2019, pri čemer je dolžan prekriti:

- GPS koordinate pod vsemi točkami lokacij (v besedilu ali na slikah),

- naslove in hišne številke na slikah in v besedilu pod 2., 3., 4. in 10. točko lokacije;

1.3.  Obvestilo št. 225-104/2019/6 (3E6912-52) z dne 10. 10. 2019, pri čemer je dolžan prekriti:

      - GPS koordinate pod vsemi točkami lokacij,

      - ime in priimek, GSM številko, parcelno številko in k.o. parcele pod 1. točko lokacije,

      - ime, priimek, kraj bivanja in GSM osebe, navedene pod 3., 4., 6. in 10. točko lokacije,

      - GSM številko, navedeno pod 7. točko lokacije,

      - ime domačije in naslov naveden pod 11. točko lokacije;

1.4. Obvestilo št. 225-104/2019/11 (3E6912-52) z dne 8. 11. 2019, pri čemer je dolžan prekriti:

      - GPS koordinate pod vsemi točkami lokacij;

1.5. Obvestilo št. 225-104/2019/7 (3E6912-52) z dne 22. 10. 2019, pri čemer je dolžan prekriti:

      - GPS koordinate pod vsemi točkami lokacij;

1.6. Obvestilo št. 223-886/2019/ (3E693-147) z dne 11. 11. 2019, pri čemer je dolžan prekriti:

      - GPS koordinate v besedilu in pred slikami,

      - naslov, ime in priimek, naveden v prvem odstavku elektronskega sporočila;

1.7. Obvestilo št. 227-205/2019/2 (3E693-87) z dne 13. 11. 2019, pri čemer je dolžan prekriti

      - GPS koordinate v celotnem dokumentu (v besedilu, pod slikami),

      - ime, priimek, datum rojstva in naslov posameznika v tretji vrstici prvega odstavka,

      - IMEI številka v četrti vrstici drugega odstavka,

      - imeni in priimka navedena v sedmi in osmi vrstici drugega odstavka,

      - besedilo v četrtem odstavku (tretja alineja), ki sledi besedni zvezi »zavijemo do« vse do konca   besedila pod to alinejo (tj. do besedne zveze »(Slika 1)«),

      - naslov, naveden pod Sliko 1 in Sliko 2,

      - ime, priimek in podpisi na Sliki 10.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 28. 10. 2019 na organ naslovila elektronsko sporočilo, v katerem je zahtevala posredovanje popisov lokacij odlagališč odpadkov za nezakonitimi migranti, po posameznih policijskih postajah na območju organa, kot jih je organ dostavil tudi občinam.

 

Organ je zahtevo prosilke obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in dne 25. 11. 2019 izdal odločbo, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da ker je bila zahteva posredovana predstavnici na Policijsko upravo Ljubljana, je organ zahtevo reševal v obsegu, kot izhaja iz zahteve, in sicer le za območje Policijske uprave Ljubljana. Po vsebinskem pregledu dokumentov je organ ugotovil, da dokumenti vsebujejo varovane podatke organa (t. i. izjema notranjega delovanja organa). Po mnenju organa so v dokumentih navedeni »operativni podatki« za nemoteno delo policistov, in sicer natančen opis kraja ilegalnega prehoda. Gre za precej občutljive informacije, ki se nanašajo na sam kraj prehoda nezakonitih migrantov, oz. lokacije kjer se migranti gibljejo in hkrati tudi lokacije, kjer jih čakajo sprovajalci. Organ škodni test pojasnjuje z navedbo, da bi v primeru razkritja dokumentov notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Policija je dolžna varovati varovane podatke, to pa so med drugim tudi dokumenti organa, iz katerih je mogoče ugotoviti taktiko in metodiko dela policije ali bi njihovo razkritje lahko otežilo ali onemogočilo izvajanje policijskih nalog. Kraji ilegalnega prehoda, kot tudi lokacije, kjer migrante prevzemajo sprovajalci, so občutljive informacije. Na podlagi teh informacij organ analizira tveganja in v skladu s tem na teh mestih določa operativno taktične ukrepe pri varovanju meje. Razkritje podatkov nepooblaščenim osebam bi lahko imelo za posledico onemogočanje ali otežitev izvajanja določenih nalog policije, povezanih z zagotavljanjem nacionalne varnosti in preprečevanjem ilegalnih prehodov. Varovani podatki omogočajo oceno gibanja migrantov in migrantskih poti, z razkritjem katerih bi lahko nastale škodljive posledice za  varnost države v povezavi z javno varnostjo in varnostno dejavnostjo državnih organov Republike Slovenije. Glede na trenutno varnostno problematiko povezano z migracijami in tujsko problematiko, bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog organa. Onemogočilo bi nadaljnje načrtovanje in izvajanje operativnih ukrepov, dejanj in metod, ki jih policija izvaja za varovanje državne meje. Škoda, ki bi nastala, je večja od interesa javnosti, da se v celoti seznani s tovrstnimi dokumenti. Razkritje trenutnih lokacij prehoda bi povzročilo, da bi se te hitro spremenile, saj bi se kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z migracijami, kot tudi sami nezakoniti migranti, temu prilagodili, kr bi lahko poslabšalo varnostne razmere državljanov ob meji, v notranjosti države in tudi v EU.

 

Prosilka je zoper odločbo organa dne 28. 11. 2019 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je navedba organa, da bi z razkritjem popisa odlagališč odpadkov bilo ogroženo operativno delo policije, absurdna. Organ namreč dnevno v sporočilih za javnost objavlja podatke, kje je prijel migrante in tihotapce. S tem javnosti sam razkriva potek migrantskih poti. Poleg tega podatek o poteku migrantskih poti nikakor ne more biti tajni podatek ali operativni podatek policije. Prosilka še dodaja, da Občina Ilirska Bistrica objavlja lokacije odlagališč na svoji spletni strani.

 

Organ je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP. Organ je navedel, da svoje odločitve ne bo spremenil. Ob odstopu pritožbe je organ priložil tudi del zahtevane dokumente, del dokumentacije pa je IP poslal dne 6. 2. 2020.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, sporno pa je, ali je zahtevani dokument javno dostopen.

 

Predmet zahteve in s tem predmet pritožbe ter predmet presoje IP so naslednji dokumenti:

  • Obvestilo št. 225-104/2019/4 (3E6912-52) z dne 21. 6.2019,
  • Obvestilo št. 225-104/2019/3 (3E6912-52) z dne 19. 6. 2019,
  • Obvestilo št. 225-104/2019/6 (3E6912-52) z dne 10. 10. 2019,
  • Obvestilo št. 225-104/2019/11 (3E6912-52) z dne 8. 11. 2019,
  • Obvestilo št. 225-104/2019/7 (3E6912-52) z dne 22. 10. 2019,
  • Obvestilo št. 223-886/2019/ (3E693-147) z dne 11. 11. 2019,
  • Obvestilo št. 227-205/2019/2 (3E693-87) z dne 13. 11. 2019.

 

Gre za sedem obvestil, ki so jih Policijske postaje na območju Policijske uprave Ljubljana poslale različnim občinam v zvezi z odstranitvijo nezakonito odloženih odpadkov, ki so posledica nezakonitih prehodov državne meje, kar ustreza zahtevi prosilke. Ta je namreč zahtevala obvestila, ki jih je organ pošiljal občinam, v katerih so navedene lokacije odlagališč odpadkov za nezakonitimi migranti. Med posredovanimi dokumenti sta bila tudi dva zahtevka za refundacijo stroškov odstranitve nezakonito odloženih odpadkov, vendar je IP ugotovil, da navedena dokumenta nista predmet zahteve prosilke, zato o njiju ni odločal.

 

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo navedene izjeme izjem v obravnavanem primeru.

 

Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer

(1) podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in

(2) razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

 

Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, je IP ugotovil, da skladno s prakso IP v obravnavanem primeru ne gre za dokument, ki bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa. V obravnavanem primeru so predmet dostopa obvestila policije občinam, kje se nahajajo odpadki, ki so posledica nezakonitih prehodov meje in jih je treba odstraniti in načinom povračila stroškov odstranitve teh odpadkov. Gre za dokumente, ki so jih policijske postaje pošiljale občinam, torej gre za obvestila navzven oz. izven organizacije, zato ni mogoče sprejeti stališča, da zahtevani dokumenti izkazujejo notranje razmišljanje organa. Po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ so namreč varovani podatki, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa in izkazuje t. i. notranje razmišljanje organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika[1]. V to skupino izjem tako nedvomno sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa[2] ipd. Glede na to, da se po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo interna mnenja, nasveti, izmenjava pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, IP zavrnitvi posredovanja dokumentov, ki navedenega ne vsebujejo, ni mogel slediti. Prvi kriterij, da gre za dokument, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, torej ni izpolnjen. Gre namreč za dokumente, ki so jih  sestavili za namen obveščanja občin in z navodili za ravnanje občin, torej ne gre za dokumente, ki bi že po sami naravi ali vsebini govorili o notranjem delovanju oz. dejavnosti organa.

 

Tudi če bi zahtevani dokumenti izpolnjevali prvi pogoj za obstoj izjeme, je IP ugotovil, da organ ni izkazal motenj, ki bi nastale z razkritjem teh dokumentov. Organ je zatrjeval, da je dokumente dolžan varovati, saj je iz njih mogoče ugotoviti taktiko in metodiko dela policije. Šlo naj bi namreč za kraje ilegalnega prehoda, na teh mestih pa policija določa operativno taktične ukrepe pri varovanju Schengenske meje. IP temu ni sledil. Lokacije, na katerih so bili najdeni podatki, niso samo lokacije, kjer prihaja do ilegalnih prehodov meje, saj gre za lokacije, ki se nahajajo tudi v krajih, ki so precej oddaljeni od same meje (npr. Ljubljana). Z razkritjem nahajališča odpadkov se ne razkriva lokacije ilegalnega prehoda meje, temveč lokacije, kjer so migranti pustili odpadke. Prav tako ne gre za razkrivanje ukrepov, ki jih je v zvezi z migrantsko potjo in nezakonitimi prehodi meje sprejela policija, kot tudi ne drugih metod in taktik varovanja meje oz. preprečevanja nezakonitih prehodov meje. Splošni opis lokacije, kjer se nahajajo odpadki, vrsta in količina odpadkov, ne predstavlja podatka o taktiki in metodiki dela, saj v ničemer ne opisuje metod dela policije. Iz samih dokumentov, ki jih je policija že poslala občinam, tudi ne izhaja nikakršno opozorilo prejemnikom, da gre za zaupne ali občutljive informacije, ki so jih dolžni ustrezno varovati. Ravno nasprotno, gre za podatke, s katerimi se je nedvomno seznanilo več oseb, zaposlenih tako pri občini, kot tudi zaposlenih pri izvajalcih javne službe odstranjevanja podatkov, ki so jih angažirale občine. IP iz zahtevanih dokumentov ne more razbrati, katere so tiste informacije, katerih razkritje širši javnosti (ne pa očitno tudi občinam in širšim deležnikom, ki so sodelovali pri odstranjevanju odpadkov) bo povzročilo motnje pri delovanju policije. Zgolj dejstvo, da se na nekem območju nahaja (ali se je nahajalo) zbirališče odpadkov, ki so nastali kot posledica nezakonitih prehodov meje, ne predstavlja informacije o taktiki in metodiki dela policije. Gre namreč zgolj za razkritje lokacije, kjer so se (in ni nujno da se še vedno in/ali samo tam) zbirajo in premikajo migranti. Vsekakor pa sama lokacija odpadkov ne more razkriti, kakšne ukrepe v zvezi s tem opravlja policija. Dejstvo je tudi, da gre za lokacije, ki so javno dostopne vsakomur, ki se nahajajo v bližini naselij (torej so z njimi seznanjeni tudi okoliški prebivalci), oz. se nahajajo v bližini lokalnih cest, parkirišč, sprehajalnih ali pohodnih poti in ne gre za varovana območja, območja z omejenim gibanjem ali do katerih javnost ne bi imela dostopa ali se s temi lokacijami ob vsakodnevnih aktivnostih ne bi mogla prosto seznaniti. IP posledično ne more slediti navedbam organa, da bi z razkritjem lokacij, navedenih na predmetnih obvestilih, nastala organu škoda pri njegovem delovanju, zato pogoji za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

Je pa IP sledil organu v delu, ki se nanaša na samo geolokacijo najdišča. Gre namreč za izrazito natančen (in ne zgolj opisni) podatek, ki ga je mogoče šteti za podatek v povezavi z notranjim delovanjem organa. IP je zato z institutom delnega dostopa organu naložil, da navedeni podatek v zahtevanih dokumentih prekrije, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilke v tem delu zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

 

Ob pregledu zahtevanih dokumentov je IP po uradni dolžnosti ugotovil, da dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, za katere je v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana pravna podlaga za njihovo razkritje, oz. ali gre za t. i. varovane osebne podatke.

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1. Bistven element pojma osebnega podatka ta, da se lahko nanaša le na določeno oziroma določljivo fizično osebo, ne pa tudi na pravne osebe. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo imena in priimke, naslove, rojstne podatke, GSM številke naznaniteljev lokacij odpadkov, osebne podatke tretjih fizičnih oseb, opisne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče določiti posameznika ter imena, priimke in nazive zaposlenih pri organu oz. pri občini.

 

Za razkritje imen, priimkov, rojstnih podatkov in naslovov GSM številk in drugih osebnih podatkov fizičnih oseb ni pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je IP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Navedeno pa ne velja za osebne podatke zaposlenih pri organu oz. pri občine, saj gre za javne uslužbence. Njihovi osebni podatki, ki so navedenih v predmetnih dokumentih, niso varovani osebni podatki, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

IP je glede varovanih osebnih podatkov odločil tako, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe in pritožbo prosilke v tem delu zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

 

Okoljski podatki

 

Na tem mestu IP opozarja še na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem.

 

Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi ZVO-1, ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 110. člena ZVO-1, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ.

 

Zahtevani dokumenti po svoji vsebini predstavljajo obvestila občinam o nahajališčih odpadkov z namenom odstranitve odpadkov, odpadki pa predstavljajo podatek, ki je na podlagi druge alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javen. Te vrste informacij pa ne morejo biti izvzete iz prostega dostopa informacij javnega značaja, kar pomeni, da morajo biti dokumenti, glede na to, da se po svoji vsebini nanašajo na odpadke, tudi iz tega vidika prosto dostopna informacija javnega značaja.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke delno ugodil, ker je ugotovil, da je treba zadevo delno rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilke, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

 

Ker je prosilka zahtevo vložila po elektronski poti in elektronsko zahtevala posredovanje dokumentov, IP ugotavlja, da je izbrani način seznanitve z dokumenti elektronski zapis, zato je glede načina seznanitve odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

 


[1] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139.

[2] Glej odločbo IP št. 090-247/2012/4 z dne 21. 12. 2012.