Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 29.07.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
Number: 090-114/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številne dokumente glede različnih obravnavanih dogodkov in dokumente iz kadrovskih map za tri zaposlene. Organ je prosilcu dokumente deloma posredoval, s prekritimi osebnimi podatki, deloma pa zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga oz. zavrgel, saj jih je prosilcu že posredoval v predhodnem postopku po ZDIJZ. Prosilec se je pritožil, ker mu organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-114/2019/3
Datum:  29. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu za odločanje 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), v nadaljevanju IP, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega in tretjega odstavka 248. člena, tretjega odstavka 251. in prvega odstavka 252. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 4. 2019, zoper odločbo Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-127/2018/31 (26-03) z dne 1. 4. 2019 (na odločbi je napačno naveden datum 1. 4.2018), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 15. 4. 2019 zoper odločbo organa št. 090-127/2018/31 (26-03) z dne 1. 4. 2019 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 18. 9. 2018 na organ naslovil zahtevo za vpogled in fotokopije dokumentacije v zadevah:
1.    od PP 23. 8. 2018 odstopljene prijave na MI, Inšpektorat za ceste z vsemi prilogami v zadevi z dne 21. 8. 2018 …,
2.    dokumentacijo o usposobljenosti, strokovnem izpitu, izobrazbi itn., ki dokazuje izpolnjevanje pogojev …,
3.    nalog in zapisnik v zvezi z opravljanjem neznanih policijskih postopkov na dan 21. 8. 2018 …,
4.    vso dokumentacijo v zadevi opazovanja in posegov na nepremičnini … ženske osebe ter o lastniku avtomobila s konkretno registrsko številko, stoječega na javni cesti pred znakom stop dne 11. 9. 2018 med 9.15 in 10. uro,
5.    vso dokumentacijo o tajnih akcijah in postopkih policije kot navaja sama policija na dan 10. 7. 2009 na …, ko je na pot odvrgla nevaren predmet, napotena patrulja vztrajno spraševala (in iskala) kaj je osumljenec držal v roki in je …. sprožil kazenski postopek …,
6.    vso dokumentacijo v zadevi najdenega odvrženega nevarnega predmeta in v zvezi s tem podane prijave na PP Šiška in PP Center,
7.    dokumentacijo o času in kraju zaposlitve, premestitve znotraj policije ali ev. prenehanju zaposlitve, sklepi itn. o usposobljenosti, strokovnem izpitu, izobrazbi itn., ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev …,
8.    nalog in zapisnik v zvezi z opravljanjem policijskih nalog in postopkov na dan 16. 7. 2014 med 22. in 23. uro na …
9.    dokumentacijo o času in kraju zaposlitve, premestitvah, vzroku prenehanja zaposlitve, sklepi itn. o usposobljenosti, strokovnem izpitu itn., ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za policista …

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 5. 11. 2018 izdal odločbo št. 090-127/2018/7 (26-03),  katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dokumente iz 1., 3., 4., 5., 6. in 8. točke zahteve prosilca v celoti zavrnil, prav tako je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na 2. in 9. točko zahteve. Organ je delno ugodil zahtevi prosilca iz 7. točke, pri čemer je prekril osebne podatke in podatke, ki niso predmet zahteve prosilca.

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 19. 11. 2018 vložil pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-271/2018/2 z dne 28. 2. 2019. IP je z navedeno odločbo organu vrnil v ponovno odločanje zahtevo prosilca, v delu, ki se nanaša na 2., 3., 5., 6., 7. in 9. tč. zahteve prosilca, sam odločil o pritožbi prosilca, vezano na 1., 4. in 8. tč. njegove zahteve. O navedenih točkah je torej že bilo dokončno in pravnomočno odločeno.

Organ je v ponovnem postopku z odločbo št. 090-127/2018/31 (26-03) z dne 1. 4. 2019 (datum na odločbi je po pomoti naveden 1. 4. 2018) zahtevo prosilca, ki se nanaša na 3. tč. njegove zahteve, zavrnil, tč 2., 5., 6., 7. in 9. pa delno ugodil, tako da je prosilcu posredoval zahtevane dokumente na način, da je v njih prekril varovane osebne podatke. Organ je dostop do dela dokumentov (vezano na 5. in 6. tč. zahteve prosilca) zavrgel, in sicer v delu, v katerem je ugotovil, da je o dokumentih bodisi že odločil v postopku po ZDIJZ, bodisi prosilec z dokumenti že razpolaga.

V obrazložitvi je organ pojasnil, da z dokumentom iz 3. tč. zahteve prosilca ne razpolaga, saj je ugotovil, da je vodja izmene dne 21. 8. 2018 opravljal delo po dnevnem razporedu, ter da pri svojem delu ne piše poročila o opravljenem delu oz. v dotičnem primeru ni praksa, da se izpolnjuje poseben obrazec ali dokument. Organ je namreč v zvezi z dogodkom iz 3. tč. zahteve prosilca prejel prijavo po elektronski pošti, vodja izmene pa je preveril navedbe in dejansko stanje preglednosti na križišču. V zvezi z ugotovitvami je zadevo odstopil Inšpekciji za ceste. Navedeni dokument je prosilec že prejel v okviru 1. tč. svoje zahteve in v zvezi s tem je IP tudi že odločil z odločbo št. 090-271/2018/2 z dne 28. 2. 2019. S posebnim zapisnikom ali nalogom organ ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

V zvezi s 5. in 6. tč. zahteve prosilca, je organ ugotovil, da se nanašata na isti dogodek, ter da organ razpolaga z izpisom dogodka iz aplikacije ISPP. V zvezi s tem je bila na Okrožno državno tožilstvo posredovana kazenska ovadba z dne 4. 8. 2009, ki je že arhivirana oz. poslana na mikrofilm in je zato organ nima več v fizični obliki. Organ je zato od Ministrstva za notranje zadeve zahteval posredovanje dokumentacije in dne 12. 3. 2019 prejel celotni dosje z osmimi dokumenti. Ker je prosilec zahteval vso dokumentacijo o akcijah in postopkih, si je organ zahtevo razlagal široko, in sicer da prosilec želi prejeti vse navedene dokumente. Organ je v nadaljevanju presojal, ali so podane katere od izjem od prostega dostopa in ugotovil, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, zato jih je skladno s 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekril. Organ je ugotavljal tudi, ali je podana izjema varstva kazenskega postopka in ugotovil, da je kazenski postopek pravnomočno zaključen s sodbo Okrajnega in Višjega sodišča v Ljubljani, prav tako pa je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Organ je tako ugotovil, da je kazenski postopek pravnomočno zaključen in da ni podanega nastanka morebitne škode za postopek, zato navedena izjema ni podana. Hkrati je organ ugotovil, da je pet od zahtevanih dokumentov prosilcu že posredoval v okviru zahteve po ZDIJZ, ki jo je vodil pod št. 090-41/2010/5, en od dokumentov pa je bil prosilcu prav tako vročen, kot stranki postopka. Ker je organ o navedeni zadevi že pravnomočno odločil in je stranka pridobila pravice, je organ skladno s četrtim odstavkom 129. člena ZUP zahtevo prosilca v tem delu zavrgel. Glede preostalih dveh dokumentov je organ ugotovil, da vsebujeta varovane osebne podatke, zato je te podatke prekril in v preostalem delu posredoval dokument prosilcu. V zvezi z 2., 7. in 9. tč. zahteve prosilca (dokumentacija v povezavi s tremi zaposlenimi osebami pri organu) je organ dokumente pridobil od MNZ in prosilcu posredoval vse dokumente, za katere je štel, da so v povezavi z zahtevo prosilca, pred tem pa je prekril varovane osebne podatke.

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 15. 4. 2019 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje zoper tč. 1, da se zavrne, tč. 2, da se zavrže in tč. 5, da se delno zavrne. V zvezi s 1. tč. zavrnitve prosilec navaja, da je zaprosil za vpogled in ftk. dokumentacije v zadevah:
- pridobitve naloga in zapisnikov v zvezi z opravljanjem neznanih policijskih postopkov na dan 23.- 25. 7. in 21. 8. 2018 …
- od PP 23. 8. 2018 odstopljene prijave na Ml, Inšpektorat za ceste z vsemi prilogami v zadevi z dne 21. 8. 2018 …
- vso dokumentacijo v zadevi opazovanja in posegov na nepremičnini … ženske osebe ter o lastniku avtomobila … stoječega na javni cesti pred znakom stop dne 11. 9. 2018 med 9:15 in 10. uro,
- nalog in zapisnik v zvezi z opravljanjem policijskih nalog in postopkov na dan 16. 7. 2014 med 22 in 23. uro na …
Pritožnik je navedel, da je podal prijavo zoper neznanega policista delujočega dne 21. 8. 2018 ob hiši na naslovu …, kjer je nenapovedano dolgo časa onemogočal dovoz/izvoz do hiše … s policijskim vozilom, postopal okoli hiše …, vznemirjal in grozil. Zaradi neuvedbe postopka proti policistu zaradi storjenih kršitev, je vložil pritožbo na Policijsko upravo Ljubljana. Policija prijave in pritožb ni obravnavala. Zoper obvestilo MNZ, da se pritožba ne bo obravnavala, je prosilec v roku vložil pritožbo na MNZ. Na podlagi ponovne urgence je MNZ odstopil pritožbo na PU Ljubljana in PP Ljubljana-Šiška. MNZ je po stališču prosilca neresnično in neutemeljeno trdil, da pritožba ni bila vložena v ustreznem roku od dneva, ko je policist kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, s čimer se prosilec ne strinja.

Prosilec je navedel, da izrecno in v celoti vztraja pri vseh pritožbenih navedbah z dne 19. 11. 2018 zoper odločbo organa št. 090-127/2018/7 (26-03) z dne 5. 11. 2018 in zoper sklep organa št. 090-127/2018/9 z dne 15. 11. 2018 in ponovno zoper nov sklep in zoper novo odločbo organa št. 090-53/2018/19 (155-01), 25. 3. 2019 zaradi neosnovanih, ponovno zavajajočih, neutemeljenih in kontradiktornih odločb organa glede na prvotno izpodbijano odločbo in sklep MNZ.

Prosilec je navedel, da je zahteval vpogled v nalog za napotitev policista na dan 21. 8. 2018 in poročilo o opravljeni nalogi. Organ ni posredoval naloga in zapisnika ali poročila o opravljeni nalogi. Navedel je zgolj, da je policist dne 21. 8. 2018 opravljal delo po dnevnem razporedu in da ne piše poročil o opravljenem delu oz. da v dotičnem primeru ni praksa, da bi se izpolnjeval poseben obrazec ali dokument in torej tovrstni dokument ne obstaja. Prosilec navaja, da napotitev in uporaba policijskega vozila bremeni proračun. Organ v zvezi s tem ni predložil nobenega naloga ali druge dokumentacije o uporabi vozila in tudi ne za dneve 10. 7. 2009, 16. 7. 2014, 23. - 25. 7. 2018 in 11. 9. 2018. Dne 23. - 25. 7. 2018 in 21. 8. 2018 je na privatni lastnini … neznan policist nenapovedano opravljal neznane naloge, snemal, ob zasačenju grozil, 23. 8. 2018 nezakonito pridobljeno slikovno gradivo posredoval Ministrstvu za infrastrukturo. Obstoj dokumenta in poročila s fotografijami dokazuje dokument št. 224-130/2018/3 z dne 23. 8. 2018. Policist je po mnenju prosilca nezakonito pridobil in jih posredoval drugemu državnemu organu. Poročilo policista, podatki in slikovno gradivo se nanašajo izključno na pritožnika, torej ne drži, da dokumenti ne obstajajo, so uporabljeni, obdelovani in posredovani v celotnem obsegu brez vednosti pritožnika. Organ jih je dolžan posredovati v celoti. Neznana policistka v civilu z os. avtomobilom registracije … je 11. 9. 2018 je ravno tako dne 10. 9. 2018 na nepremičnini opravljala neznane naloge. Organ zahtevanega naloga in zapisnika in poročila osebe v civilu na dan 11. 9. 2018 ni posredoval.

V zvezi z 2. tč. izreka zavrnitve zahteve, je prosilec navedel, da je želel pridobiti:
- vso dokumentacijo o tajnih akcijah in postopkih policije kot navaja sama policija na dan 10. 7. 2009 na …, ko je na pot odvrgla nevaren predmet, napotena patrulja vztrajno spraševala (in iskala) kaj je osumljenec držal v roki in je … sprožil kazenski postopek - … in
- vso dokumentacijo v zadevi najdenega odvrženega nevarnega predmeta in v zvezi s tem podane prijave na PP Šiška in PP Center.
Na podlagi opisa, obrazloženega namena zahteve za pridobitev osebnih podatkov in obrazloženega namena uporabe podatkov v zahtevi z dne 13. 2. 2019 na PP- Šiška pritožnik zahteva vpogled in pridobitev vseh podatkov in fotografij nezakonito pridobljenih, uporabljenih in narejenih na zemljišču … in na objektih na … z dne 10. 7. 2009, 23. - 25. 7. 2018, 21. 8. 2018 in 11. 9. 2018, ki se nanašajo na pritožnika. Če obveznega naloga za intervencijo in poročil policistov na dan 10. 7. 2009, za opravljanje nalog na tuji nepremičnini, 23. - 25. 7. 2018, 21. 8. 2018 in 11. 9. 2018 in ob obisku policistov na …. dne 16. 7. 2014 ni, je po mnenju prosilca Policija vsakokrat večkrat prekoračila pooblastila, naklepno grozila, naklepno podtikala dokaze in nezakonito uporabila službena policijska vozila ali neznan avtomobil in kršila ZPol, o čemer se mora izreči pritožbeni organ.

V zadevi prijav podtikanja nevarnega kovinskega ključa organ ni opravil preiskav in opustil dolžna ravnanja.  Ni omogočil vpogleda in ni posredoval delovnega naloga in poročila na dan 10. 7. 2009 zaradi opravljene naloge in intervencije in ni omogočil vpogleda v tri zapisnike in v poročila policistov patrulje s strani …, napotenih … na dan 10. 7. 2009 na kraju incidenta. O zahtevanih dokumentih (nalog, zapisniki, poročila) se organ ni izjasnil, jih uničil oz. se ni kakorkoli do njih opredelil. Policija z odločbo z dne 4. 1. 2011 ugotavlja, da je sestavni del opravljanja nalog policistov delovni nalog, zapisnik in poročilo o opravljeni nalogi. Navedenih dokumentov, ki so sestavni del opravljanja nalog policistov in predpostavljenih za navedene dneve, organ ni posredoval in ni omogočil vpogleda. Če obveznega naloga za intervencijo, obveznih zapisnikov in poročil policistov o opravljeni nalogi ni, je organ naklepno prekoračil pooblastila, nezakonito uporabil službeno policijsko vozilo in kršil ZPol, o čemer se mora izreči pritožbeni organ.

V zvezi najdenega odvrženega nevarnega predmeta dne 10. 7. 2009, dane lažne kazenske ovadbe … in v zvezi s tem podane prijave na PP- Šiška policistu … 29. 10. 2009, 3. 11. 2009 in ponovno na MNZ dne 28. 3. 2013, ter zaradi in v zvezi opustitve naznanjenega kaznivega dejanja, se organ ni v ničemer izrekel se ni opredelil ali kakorkoli izjasnil. Iz navedenega po mnenju prosilca izhaja, da policija podtika predmete, reže zavorne cevi, grozi, ščiti storilce, ustvarja nove dokumente, ponareja uradne zaznamke, prireja poročila in prikriva bistvene podatke naklepno, namerno in da pritožnik v vseh zavrnjenih prošnjah vpogleda in pridobivanja dokumentov v vseh postopkovnih dejanjih prekrškov in kaznivih dejanj uradnih oseb, o katerih so bili policija in tožilstvo obveščeni, ni bil stranka v postopkih.

Navedbe, da pritožbeni organ ne vidi razloga, da ne bi verjel državnemu organu, ponarejanje uradnih listin, zapisnikov na kazenskem sodišču, na Okrajnem sodišču, pri vpisu nepremičnin, na policiji, zapisnikov na četrtni skupnosti, ustrahovanje in podtikanja policije in inšpekcije, zavestno opuščanje pregona kaznivih dejanj so sistematična in običajna praksa navedenih institucij. Državni organ in javne osebe z javnimi pooblastili selektivno naklepno posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine z zlorabo položaja, institucije zavestno in načrtno ne začnejo postopkov in ne sankcionirajo odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Pritožnik se na podlagi zahtev za dostop do informacij javnega značaja in po ZUP nikoli ni seznanil z nobenimi dokumenti, ki se nanašajo na opustitev ovadb organov pregona in so bistvenega pomena za zagotavljanje sodnega varstva in ni bila dana možnost odprave posledic njihovih nezakonitih in protipravnih ravnanj in kršitev.

V zvezi s 5. tč., da se zahteva prosilca delno zavrne, pritožnik navaja, da so trditve organa, da je prosilec pomočnika komandirja napačno poimenoval, nesmiselne, saj jih je že ovrgel IP v okviru odločbe št. 090-271/2018/2 z dne 28. 2. 2019.

Po prejemu pritožbe, jo je organ odstopil IP, in sicer z dopisom št. 090-127/2018/34 z dne 25. 4. 2019. Organ je z dopisom št. 090-127/2018/37 z dne 8. 5. 2019 IP posredoval še pritožbeno dokumentacijo in vse dokumente, iz katerih izhajajo trditve organa iz izpodbijane odločbe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da so predmet pritožbenega postopka dokumenti, o katerih je organ odločal v okviru 1., 2. in 5. tč. izreka izpodbijane odločbe, saj se prosilec v povezavi s 3. in 4. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe ni pritožil. IP zato dokumentov iz 3. 4. in 6. tč. ni presojal in niso predmet tega pritožbenega postopka. Odločitev organa je v zvezi s 3., 4. in 6. tč. tako postala dokončna.

IP dalje ugotavlja, da se prosilec v okviru pritožbe zoper 1. tč. izreka izpodbijane odločbe (s katero je organ odločil o 3. tč. njegove zahteve), pritožuje tudi v zvezi z dokumenti iz 1., .4, in 8. tč. njegove zahteve, o katerih je IP že odločil z odločbo št. 090-271/2018/2 z dne 28. 2. 2019. Z odločbo IP je bilo o dostopu do dokumentov iz 1., 4. in 8. točke zahteve prosilca dokončno in pravnomočno odločeno, zato IP dostopa to teh dokumentov ni znova presojal in ti niso predmet tega pritožbenega postopka.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede 1. tč. izreka izpodbijane odločbe

IP ugotavlja, da je organ z navedeno točko zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju naloga in zapisnika, ki ga je prosilec zahteval v okviru 3. tč. njegove zahteve. Organ je navedel, da z nalogom in zapisnikom ne razpolaga, saj ni praksa organa, da bi policisti pri svojem delu, ki ga opravijo po dnevnem razporedu dela, pisali poročila. Organ v zvezi z navedeno točko razpolaga zgolj z dokumentom, ki ga je prosilec (v okviru 1. tč. svoje zahteve) prejel dne 19. 3. 2019, ko je organ izvršil odločbo IP št. 090-271/2018/2. Prosilec se poleg tega, da ni prejel naloga in zapisnika, pritožuje tudi glede neukrepanja organa v navedeni zadevi, pri čemer navaja tudi številne druge dogodke in dneve, ko naj organ ne bi ukrepal. Navaja tudi, da je organ deloval nezakonito in brez vednosti prosilca.

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z nalogom in zapisnikom, ki ju je zahteval prosilec. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj je organ prosilcu posredoval vse preostale dokumente, s katerimi razpolaga in tudi pojasnil vse okoliščine in prakso organa, ki pojasnjuje, zakaj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj tovrstnih dokumentov ne ustvarja. IP je zato sledil pojasnilom, da organ z dokumenti, ki jih prosilec želi v okviru 3. tč. svoje zahteve (nalog in zapisnik), dejansko ne razpolaga.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva ukrepanje v zvezi z določeno zadevo ali da pridobi pojasnila organa, zakaj v zvezi z določeno zadevo ni ukrepal, temveč prosilcu zgolj omogoča pridobitev že obstoječih dokumentov, ki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

Prosilec se v okviru pritožbenih navedb vsebinsko pritožuje tudi zoper odločitev organa, da prijave prosilca ne bo obravnaval ter zoper obvestilo MNZ, da prav tako ne bo obravnaval pritožbe prosilca v zvezi z neobravnavo prijave, pritožuje pa se tudi glede splošnega neukrepanja organa v zvezi z njegovimi prijavami. IP pojasnjuje, da ni pritožbeni organ, ki bi presojal vsebinske odločitve, ki jih sprejme organ ali MNZ v svojih postopkih, ki niso vezani na dostop do informacij javnega značaja. Pritožbene navedbe, da je MNZ neresnično in neutemeljeno trdil, da pritožba ni bila vložena v ustreznem roku od dneva, ko je policist kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, s čimer se prosilec ne strinja, posledično niso predmet tega pritožbenega postopka, saj IP ni pristojen za obravnavo tovrstnih pritožb.

Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Glede 2. tč. izreka izpodbijane odločbe

IP ugotavlja, da je organ z 2. tč. izreka izpodbijane odločbe (vezano na 5. in 6. tč. zahteve prosilca) med drugim dostop do šestih dokumentov zavrgel (naštetih v pet alinejah), saj prosilec z navedenimi dokumenti že razpolaga; prosilec pa v pritožbi navaja, da se nikoli ni seznanil z nobenimi dokumenti, ki se nanašajo na opustitev ovadb organov pregona. V preostalem delu (dokumenti, ki prosilcu še niso bili posredovani), je organ odločil, da se prosilcu posredujejo vsi dokumenti, s katerimi organ razpolaga, na način, da se v njih prekrijejo varovani osebni podatki.

IP ugotavlja, da je organ z 2. tč. izreka izpodbijane odločbe zavrgel dostop do tam navedenih petih dokumentov z obrazložitvijo, da jih je prosilcu že posredoval v okviru odločanja o njegovi predhodni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, v okviru odločbe št. 090-41/2010/5 (2O-06) z dne 16. 8. 2010. IP je vpogledal v navedeno odločbo in ugotovil, da je organ dejansko odločal o vseh petih navedenih dokumentih in da jih je prosilcu posredoval skupaj z odločbo, in sicer dne 16. 8. 2010. IP pritrjuje odločitvi organa, ki temelji na četrtem odstavku 129. člena ZUP, s katero organ zavrže zahtevo prosilca, če je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno in je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice.  

Glede zavrženja v povezavi z Uradnim zaznamkom o izjavi osumljenca z dne 3. 8. 2009, je IP vpogledal v navedeni dokument in ugotovil, da iz njega izhaja, da je prosilec, kot osumljenec v navedeni zadevi, prejel kopijo uradnega zaznamka o izjavi. Prosilec torej s tem dokumentom nedvomno že razpolaga, zato v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa zahtevati navedeni dokument. ZDIJZ namreč ne varuje pravice prosilcev dostopati do lastnih vlog ali dokumentov, ki so jih že prejeli v postopkih kot stranke postopka, saj je bil namen zakonodajalca seznanjanje javnosti z delom organov oz. zavezancev po ZDIJZ in ne pridobivanje dokumentov iz postopkov, v katerih je prosilec nastopal kot stranka postopka. Ne glede na dejstvo, da zahtevani dokument obstaja, gre za dokument, s katerim prosilec že razpolaga, saj iz dokumenta jasno izhaja, da mu je bila izročena kopija tega dokumenta. Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo dokumenti iz postopkov, v katerih je bil stranka postopka, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Posledično je IP pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do Uradnega zaznamka z dne 3. 8. 2009, kot neutemeljeno zavrnil.

Iz odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca iz tč. 5. in 6. tolmačil široko in odločil o vseh dokumentih, s katerimi razpolaga, pri čemer se prosilec ne pritožuje glede dokumentov, ki jih je prejel, temveč se pritožuje glede dokumentov, katerih ni prejel. IP se zato ni vsebinsko spuščal v presojo dokumentov, za katere je organ odločil, da se prosilcu posredujejo, saj se pritožba nanje ne nanaša. IP zgolj ugotavlja, da iz razpoložljive dokumentacije izhaja, da je organ odločil o vseh dokumentih, s katerimi razpolaga. V odločbi je prosilcu tudi natančno navedel, s točno katerimi dokumenti razpolaga in prosilcu omogočil delni dostop do vseh navedenih dokumentov (razen do dokumentov, s katerimi prosilec že razpolaga).

IP posledično nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da je z odločbo odločil o vseh dokumentih, vezanih na zahtevo prosilca iz 5. in 6. točke. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga. IP zato ugotavlja, da je prosilec prejel vse dokumente v zvezi z njegovo zahtevo iz navedenih točk.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

Prosilec v okviru pritožbenih navedb zahteva, da se pritožbeni organ opredeli tudi do domnevnih prekoračitev pooblastil organa, naklepnih groženj, podtikanj dokazov, nezakonite uporabe službenih policijskih ali neznanih vozil, pri čemer IP pojasnjuje, da IP v okviru pritožbenega postopka v zadevi dostopa do informacij javnega značaja presoja zgolj obstoj informacij javnega značaja in ali so te prosto dostopne javnosti in ne presoja zakonitosti delovanja organov in domnevnih kršitev organov v okviru postopkov, ki so jih ti vodili v okviru svojih zakonskih pooblastil. Kot že navedeno, ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da se izrečejo in opredelijo glede storitve ali opustitve določenih dejanj (kot to zahteva prosilec v okviru pritožbe), temveč prosilcu zgolj daje pravico dostopati do že obstoječih dokumentov, ki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

Glede 5. tč. izreka izpodbijane odločbe

IP ugotavlja, da je organ v navedeni točki prosilcu posredoval dokumentacijo o usposobljenosti, strokovnem izpitu, izobrazbi itn., ki dokazuje izpolnjevanje pogojev …. Prosilec se v pritožbi ne pritožuje glede prejetih dokumentov, temveč zgolj zaradi navedbe organa, s katero ta ugotavlja, da je prosilec v zahtevi navedel napačen priimek … (prosilec je po pomoti uporabil priimek …). IP je vpogledal v dokumentacijo, o kateri je odločil organ in ugotovil, da je organ v postopku odločil o dokumentih, ki se nanašajo na pravo osebo, torej na …, ki predstavlja osebo, glede katere je prosilec vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Organ je torej v tem delu odločil v okviru postavljene zahteve prosilca. Organ je v zvezi z navedeno osebo prosilcu posredoval šestnajst dokumentov, glede katerih se prosilec vsebinsko ni pritožil, zato se IP do vsebine samih dokumentov v tej odločbi podrobneje ni opredelil.

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica Informacijske pooblaščenke