Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 14.05.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
Number: 090-113/2019
Category: Kršitev postopka
Status: Refused


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper sklep o zavrženju, s katerim je organ njegovo vlogo zaradi nepopolnosti zavrgel. Ugotovil je, da je organ prosilca pravilno pozival k dopolnitvi zahteve, ta pa v postavljenem roku zahteve ni dopolnil. IP pri tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da ga je organ k dopolnitvi zahteve pozival neutemeljeno. Navedbe prosilca v vlogi so ob tem dokaj nesistematične, nekonsistentne in nepovezane, tako da iz njih resnično tudi IP ni razvidno, s katerimi dokumenti v smislu informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ se želi prosilec seznaniti. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-113/2019/2

Datum: 14. 5. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nadaljevanju IP, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………(v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 5. 2019, zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-53/2019/22 (155-01) z dne 16. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 8. 5. 2019 zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 090- 53/2019/22

(155-01) z dne 16. 4. 2019, se zavrne.

 

  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 9. 11. 2018 na organ, to je na Ministrstvo za notranje zadeve, naslovil zahtevo za vpogled in fotokopije dokumentacije, ki izkazuje:

1.         potrebo, pravne podlage, dopise znotraj organa in komunikacije z drugimi državnimi institucijami ali državljani RS, ki so razlog za nastanek dopisa UOK MNZ št. 090-127/2018/2(26-03) z dne 8. 10. 2018 in vse podatke o organu, lokaciji nastanka dopisa in avtorju dopisa,

2.         potrebo, pravne podlage, dopise znotraj organa in komunikacije z drugimi državnimi institucijami ali državljani RS, ki so razlog za nastanek dopisa UOK MNZ št. 090-184/2018/2(1501-13) z dne 12. 10. 2018 in vse podatke o organu, lokaciji nastanka dopisa in avtorju dopisa,

3.         vse podatke iz evidence zaposlenih, ki izkazujejo podlago in resničnost odgovora iz tč. 2:

a)         spisek redno in začasno zaposlenih, spisek o premestitvah, odpuščenih uslužbencih na MNZ in delovno mesto, ki ga zasedajo po in pred premestitvijo,

b)         spisek vseh oseb, ki so obiskovale katerokoli policijsko šolo in kadetsko šolo za miličnike in se zaposlile na MNZ,

c)         spisek vseh oseb, zaposlenih uslužbencev MNZ, ki so redno in izredno obiskovali fakulteto za varnostne vede v Mariboru in so ali so se zaposlili na MNZ,

d)         spisek vseh zaposlenih na MNZ, ki so redno in med službovanjem na MNZ v Ljubljani ali drugem kraju, obiskovali fakulteto za varnostne vede v Mariboru,

e)         vse podatke o stroških študija in plačniku storitev za uslužbence MNZ in ostale, ki so se financirale iz proračuna,

f)          vse podatke o plačniku in stroških prevoza za uslužbence MNZ iz Ljubljane ali drugega kraja, nastalih zaradi obiskovanja na FVV Maribor ali katerikoli drugi izobraževalni ustanovi v RS.

Zahtevo prosilca je obravnavala Policija - organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in jo s sklepom št. 090-127/2018/9 (26-03) z dne 15. 11. 2018 zavrgla.

 

V pritožbenem postopku je IP z odločbo št. 090-283/2018/2 z dne 28. 2. 2019 odločil, da se pritožbi prosilca ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

 

Policija je predmetno zahtevo prosilca dne 13. 3. 2019 odstopila v reševanje organu (torej Ministrstvu za notranje zadeve), ki je o zadevi izdal odločbo in sklep št. 090-53/2019/19 (155-01) z dne 25. 3. 2019.

 

Zoper odločbo in sklep organa št. 090-53/2019/19 (155-01) z dne 25. 3. 2019 je prosilec dne 11. 4. 2019 pri organu vložil pritožbo. Organ je pritožbi prosilca zoper sklep z dne 25. 3. 2019 ugodil in v tem delu dne 16. 4. 2019 izdal nov, nadomestni sklep št. 090-53/2019/22 (155-01) – dalje izpodbijani sklep. V izpodbijanem sklepu organ pojasnjuje, da je v zvezi s tč. 3 a) zahteve prosilca z dne 9. 11. 2018, ugotovil, da prosilec ni opredelil obdobja, za katerega naj se posredujejo podatki o »spisku o premestitvah, odpuščenih uslužbencih MNZ in delovnih mestih, ki so ga zasedali pred in po premestitvi.« Zato je organ prosilca dne 14. 3. 2019 pozval, naj v roku treh delovnih dni svojo vlogo dopolni z navedbo obdobja, za katerega zahteva podatke. Prosilec vloge ni pravočasno dopolnil. Iz poizvednice Pošte Slovenije št. 2019/76926 z dne 2. 4. 2019 izhaja, da prosilcu pošiljka – poziv na dopolnitev vloge z dne 14. 3. 2019 ni bila vročena, dne 15. 3. 2019 mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, vendar naslovnik pošiljke ni prevzel v roku za prevzem. Zato mu je bila pošiljka po preteku tega roka, dne 1. 4. 2019, puščena v hišnem predalčniku. Ker je bil prosilcu poziv za dopolnitev vloge vročen 1. 4. 2019 (ko mu je bil po preteku roka puščen v hišnem predalčniku), organ ugotavlja, da prosilec svoje vloge ni ustrezno dopolnil v roku treh delovnih dni po prejemu poziva. Posledično organ vloge prosilca v delu pod tč. 3a, v katerem zahteva spisek o premestitvah, odpuščenih uslužbencih MNZ in delovno mesto, ki ga zasedajo pred in po premestitvi, ni mogel obravnavati. Organ namreč za podatke o premestitvah uslužbencev in zasedenosti delovnih mest potrebuje obdobje oziroma presečni datum, na katerega naj se ti podatki nanašajo. Če datum oziroma obdobje ni določeno, se takšne vloge ne da obravnavati po vsebini. Skladno z določbo 19. člena ZDIJZ organ s sklepom zavrže zahtevo, če niso izpolnjeni pogoji iz 17. in 18. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca z izpodbijanim sklepom zavrgel.

 

Zoper izpodbijani sklep je prosilec dne 8. 5. 2019 pri organu vložil pritožbo. Meni, da zavrženje ni utemeljeno. Navaja, da iz njegove zahteve z dne 9. 11. 2018 izhajajo presečni datumi. Pojasnjuje, da je njegova zahteva posledica po njegovem mnenju spornih aktivnosti posameznih policistov, zaposlenih na PP Šiška. V s strani prosilca že podanih pritožbah, so navedena konkretna imena in priimki policistov zaposlenih ali odpuščenih oz. premeščenih, ki so zaposleni na PP Šiška, Center, Vič na Prešernovi 18, Štefanova 2 in na Litostrojski 54 in so že podani vsi konkretni podatki v zvezi s pozivom organa na ponovno dopolnitev. 

 

Pritožbo prosilca z dne 8. 5. 2019 je organ dne 10. 5. 2019 odstopil v obravnavo IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V tem pritožbenem postopku IP obravnava le pritožbo prosilca zoper izpodbijani sklep št. 090-53/2019/22 (155-01) z dne 16. 4. 2019, s katerim je organ zavrgel zahtevo prosilca z dne 9. 11. 2018, v delu pod tč. 3 a), v katerem je prosilec zahteval spisek o premestitvah, odpuščenih uslužbencih na MNZ in delovno mesto, ki ga zasedajo po in pred premestitvijo.

 

IP primarno ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. IP je v tem pritožbenem postopku tako presojal le vprašanje, ali je organ s sklepom upravičeno oziroma zakonito zavrgel zahtevo prosilca, torej ali je ravnal v skladu s 67. členom ZUP in 19. členom ZDIJZ. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, (1) ali je organ prosilca na ustrezen način pozval za dopolnitev in (2) ali je zahteva prosilca, kljub dopolnitvi vloge, ostala nerazumljiva in zaradi tega lahko šteje kot nepopolna vloga.

 

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in priloženega upravnega spisa, je organ prosilca s pozivom za dopolnitev z dne 14. 3. 2019 pozval k dopolnitvi vloge. Poziv je bil prosilcu vročen 1 4. 2019 oz. je nastopila fikcija vročitve, ker prosilec poziva ni prevzel in je bil ta puščen v hišnem predalčniku. V obravnavani zadevi ob tem ni sporno, da prosilec na predmetni poziv ni odgovoril in torej vloge ni dopolnil. To izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilca z dne 8. 5. 2019, kjer ta v pritožbi med drugim navaja, da je bil poziv nepotreben in da je vse potrebne podatke navedel že v zahtevi z dne 9. 11. 2018 in v predhodnih dveh pritožbah k organu. Sporno torej je, ali je organ prosilca pravilno pozival k dopolnitvi zahteve, torej, ali je zahteva prosilca z dne 9. 11. 2018 v delu tč. 3 a) ustrezala razumljivosti in določnosti do stopnje, da bi jo lahko organ obravnaval tudi brez pozivanja prosilca k dopolnitvi.

 

IP se je tako v nadaljevanju ukvarja z vprašanjem, ali zahteva prosilca ustreza standardu razumljivosti in določnosti.

 

Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbah 17. člena ZDIJZ mora zahteva prosilca, med drugim, vsebovati opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti. Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko vsebinsko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke dokumentov ali zadev, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da uporabnik pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta.

 

IP ocenjuje, da je organ prosilca pravilno pozval k dopolnitvi zahteve, ta pa zahteve ni pravočasno in pravilno dopolnil, da bi jo bilo mogoče obravnavati. IP pri tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da ga je organ k dopolnitvi zahteve pozival neutemeljeno, ker da obdobje, na katerega se nanaša, izhaja že iz njegove zahteve z dne 9. 11. 2018 in podanih pritožb k organu. IP po pregledu tako zahteve prosilca z dne 9. 11. 2018, kot tudi pritožbe prosilca z dne 10. 4. 2019, namreč ni zasledil, da bi prosilec navedel, za katero obdobje zahteva podatke pod tč. 3 a) zahteve. V tem delu je prosilec zahteval (med drugim) spisek – torej seznam - premestitev in delovno mesto, ki ga zasedajo uslužbenci pred in po premestitvi, pri čemer uslužbencev v zahtevi ni navedel poimensko. Ker je prosilec zahteval seznam premestitev, organ brez podatka za katero obdobje prosilec podatke želi (od npr. 1.1.2015 do 1.1.2019) oz. na katere uslužbence se zahteva nanaša, njegove zahteve ni mogel vsebinsko obravnavati. Navedbe prosilca v vlogi in v pritožbi z dne 10. 4. 2019 in z dne 8. 5. 2019 so ob tem dokaj nesistematične, nekonsistentne in nepovezane, tako da iz njih resnično tudi IP ni razvidno, s katerimi dokumenti v smislu informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ se želi prosilec seznaniti.

 

Iz tč. 3 a) zahteve prosilca z dne 9. 11. 2018, ki je prosilec, kljub pravilnemu pozivanju na dopolnitev, v postavljenem roku ni ustrezno dopolnil, tako ni razviden osrednji vsebinski zahtevek v smislu zahtevanih dokumentov na način, da bi organ te dokumente lahko identificiral in zahtevo obravnaval.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je organ postopal pravilno in zahtevo prosilca z dne 9. 11. 2018 v delu tč. 3 a) pravilno zavrgel, ker ta ni dovolj določna, da bi iz nje izhajalo, katere materializirane dokumente v smislu 4. člena ZDIJZ prosilec zahteva od organa. Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica informacijske pooblaščenke          

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka