Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 29.05.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za kulturo
Number: 090-118/2019
Category: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Refused


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal vprašanje, ali je ministrstvo utemeljeno zavrnilo dostop do elektronske pošte določene javne uslužbenke. Ugotovil je, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Tudi v kolikor je med imenovano javno uslužbenko in ministrom bila izmenjana korespondenca o temi, ki zanima prosilca, ta dokument ni v posesti organa in organ torej z njim ne razpolaga, prav tako pa nima pravne podlage, da bi jo lahko pridobil. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-118/2019/5

Datum: 29. 5. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nadaljevanju IP, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 5. 2019, zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2019/10 z dne 7. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 10. 5. 2019 zoper odločbo Ministrstva za kulturo, št. 090-13/2019/10 z dne

7.5. 2019 se zavrne.

 

  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 8. 4. 2019 na organ naslovil vlogo za naslednje dokumente:

  1. Podpisan, datiran in ustrezno evidentiran zapisnik sestanka med ministrom in…………, na katerem je slednja prosilca obtožila mobinga in šikaniranja,
  2. Zapisnik sestanka med ministrom in……………., v katerem naj bi se omenjalo tudi prosilčevo ime,
  3. Pisno prošnjo za razrešitev……………., ki naj bi bila povezana s prosilčevim odnosom do nje.

 

O zahtevi prosilca je organ dne 7. 5. 2019 izdal odločbo št. 090-13/2019/10. S predmetno odločbo je organ zahtevo prosilca za posredovanje podpisanega, datiranega in ustrezno evidentiranega zapisnika sestanka med ministrom in ……………na katerem je slednja prosilca obtožila mobinga in šikaniranja, zavrnil zaradi neobstoja informacije, zahtevo za posredovanje pisne prošnje za razrešitev………….., ki naj bi bila povezana s prosilčevim odnosom do nje, pa iz razloga, ker ne gre za informacijo javnega značaja. V obrazložitvi organ med drugim navaja, da je prosilcu dokument pod tč. 2 njegove zahteve (zapisnik sestanka z dne 3. 4. 2019) posredoval. V zvezi z dokumentom pod tč. 1 zahteve prosilca organ pojasnjuje, da ta ne obstaja. Navedeno je bilo po navedbah organa preverjeno v kabinetu predstojnika dne 6. 5. 2019, pa tudi pri………….., iz odgovora katere izhaja, da ne razpolaga z nobenim tovrstnim zapisnikom ali dokumentom. Glede zahtevanega dokumenta pod tč. 3 organa navaja, da je bilo ugotovljeno, da gre za elektronsko pošto…………………, ki je bila poslala z njenega e – naslova in naslovljena na e- naslov ministra. O navedeni e- pošti je pošiljateljica dne 7. 5. 2019 izjavila, da gre za pošto, ki je izrazito osebne narave in nikakor ni informacija javnega značaja. Ob tem organ še pojasnjuje, da v zvezi s citirano zadevo do sedaj v informatizirani evidenci dokumentarnega gradiva ni bila odprta nobena zadeva, kamor bi lahko bil ta dokument vključen. Da je temu tako, izhaja iz dejstva, da se je glede tega vodil neformalen postopek po uredbi o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave, do formalnega postopka pa ni prišlo. Glede na navedeno organ meni, da navedena e-pošta ne predstavlja informacije javnega značaja po ZDIJZ. 

 

Zoper odločbo organa št. 090-13/2019/10 z dne 7. 5. 2019 je prosilec dne 10. 5. 2019 pri organu vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Pritožuje se glede zavrnitve njegove zahteve v tč. 3 (glede pisne prošnje………………….., ki naj bi bila povezana s prosilčevim odnosom do nje). Meni, da imenovana ni pristojna za tolmačenje tega, kaj je informacija javnega značaja, poleg tega iz izpodbijane odločbe izhaja, da je komunikacija med imenovanima potekala po službeni elektronski pošti (končnica gov.si). Zaradi navedenega vztraja, da mu organ posreduje tudi ta dokument.

 

Organ je pritožbo prosilca dne 13. 5. 2019 posredoval v odločanje IP, skupaj z listinami spisa, ki se nanašajo na zadevo.

 

Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP organu dne 20. 5. 2019 posredoval poziv za pojasnila št. 090-118/2019/2. Odgovor organa, št. 090-13/2019/17 z dne 22. 5. 2019, je IP prejel dne 29. 5. 2019. V njem organ navaja, da z navedeno e-pošto………….., poslano z njenega e-naslova ……………. organ ne razpolaga, ker je imenovana ni želela pokazati ali je posredovati, saj jo je smatrala za zasebno e – pošto med njo in ministrom, ki je kot take tudi ni razkril. Navedena e – pošta se tudi ne nahaja v zbirki dokumentarnega gradiva. V elektronsko korespondenco med javnimi uslužbenci in javnimi funkcionarji organ in drugi javni uslužbenci organa nimajo vpogleda, oz. z njo ne morejo razpolagati, ker, kot znano, za to ni najti pravne podlage.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Ker je organ v izpodbijani odločbi in tudi v odgovoru z dne 22. 5. 2019 zatrjeval, da z zahtevano informacijo (………………) ne razpolaga oz. da do nje nima dostopa, je IP primarno ugotavljal, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Iz navedene definicije so razvidni trije pogoji za obstoj informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2.) organ mora z njo razpolagati;

3.) nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V konkretnem primeru je IP ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Tudi v kolikor je med imenovano javno uslužbenko in ministrom bila izmenjana korespondenca o temi, ki zanima prosilca, ta dokument ni v posesti organa in organ torej z njim ne razpolaga, prav tako pa nima pravne podlage, da bi jo lahko pridobil. Iz petega odstavka 35. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18) namreč izhaja, da so javni uslužbenci dolžni elektronsko pošto, ki jo prejmejo neposredno na svoj elektronski naslov, posredovati v evidentiranje glavni pisarni ali jo sami evidentirati, če se nanaša na obstoječo zadevo. Po mnenju IP se navedena določba uredbe nanaša na elektronsko pošto javnih uslužbencev, če je ta službene narave. Ker pa je organ pojasnil, da v zvezi s predmetno e-pošto, ki zanima prosilca, v njegovi evidenci dokumentarnega gradiva ni odprte nobene zadeve in da javna uslužbenka, ki je e-pošto posredovala, šteje, da je pošta zasebne narave, zaradi česar je organu ni želela izročiti, organ z navedenim dokumentom ne razpolaga.

 

Ob tem velja poudariti, da niti organ niti IP nimata pristojnosti, da bi pregledovala elektronske predale posameznih javnih uslužbencev ali funkcionarjev (npr. ime.priimek@gov.si). Javni uslužbenci in javni funkcionarji se s sklenitvijo delovnega razmerja v javnem sektorju namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. S pregledovanjem tovrstne elektronske pošte bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja. Ustava RS v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Iz navedene določbe je razvidno več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za dopustnost posega v tajnost pisem in drugih občil, kadar gre pri tem tudi za poseg v  zasebnost:

1) poseg je mogoč samo na podlagi določenega zakonskega pooblastila,

2) poseg mora ex ante odobriti sodišče,

3) poseg mora biti časovno omejen,

4) poseg je dopusten, če je nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države (Komentar Ustave Republike Slovenije / Lovro Šturm (urednik); [avtorji [komentarja] France Arhar … et al.]. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, v nadaljevanju: »Komentar U RS«, str. 399).

V konkretnem primeru po mnenju IP pogoji za poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti niso izpolnjeni. IP ob tem opozarja še na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Copland proti Združenemu kraljestvu. V tem primeru je sodišče delavki priznalo širok krog pravice do zasebnosti in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila vnaprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto. (Več v članku Mitje Podpečana, Pravna praksa 19, z dne 17.05.2007, str. 31). IP se je takšnemu stališču že večkrat pridružil v mnenjih s področja varstva osebnih podatkov, npr. v mnenju št. 0712-163/2011/2 z dne 1. 9. 2011 in tudi v odločbah po ZDIJZ, npr. št. 090-15/2013/6 z dne 11. 3. 2013.

 

V konkretnem primeru IP nima razloga, da bi dvomil v pojasnila organa, da z zahtevano e- pošto ne razpolaga in da je nima v posesti. Organ je namreč pojasnil, da v zvezi s predmetno e – pošto ni uvedel nobenih formalnih postopkov in da posledično v evidenci dokumentarnega gradiva nima odprte nobene zadeve, kamor bi se navedena e-pošta lahko evidentirala. V obravnavanem primeru tako ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oz. jo ima v posesti. Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta v smislu odgovora na vprašanje, zbirati ali pridobiti informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica Informacijske pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka