Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 19.04.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za kulturo
Number: 090-93/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahtevala posredovanje dokumenta (odločbe, sklepa), s katerim je bila ustanovljena Komisija Vlade RS za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve. Organ je je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentacijo ne razpolaga, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, saj mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-93/2019/3

Datum: 19.4.2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec), z dne 9.4.2019, zoper odločbo Ministrstva za kulturo,  Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-12/2019/3 z dne 3.4.2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 9.4.2019 zoper odločbo Ministrstva za kulturo št. 090-12/2019/3 z dne 3.4.2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 28.3.2019 od organa zahteval posredovanje kopije dokumenta (odločbe, sklepa), s katerim je bila ustanovljena Komisija Vlade RS za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve (Komisija), (verjetno leta 1997).

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-12/2019/3 z dne 3.4.2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve z dne 28.3.2019, zato je zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

 

Dne 9.4.2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-12/2019/3 z dne 3.4.2019, v kateri je navedel, da obstaja odločba Vlade RS, s katero je le-ta v Komisijo Vlade RS za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve (Komisija) imenovala člane (odločba št. 080-03/97-2 (K1) z dne 11 septembra 1997). Glede na navedeno prosilec meni, da je logično in utemeljeno sklepati, da je takšna Komisija bila tudi formalno ustanovljena in za to obstaja pisni pravni akt - dokument.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št.090-12/2019/7 z dne 11.4.2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-93/2019/2 z dne 18.4.2019. Organ je IP pojasnil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, prav tako ne ve, ali zahtevani dokument sploh obstaja. V zvezi z zahtevano tematiko ima organ že digitaliziran arhiv, v katerem so zahtevani dokument že večkrat iskali. Organ je še pojasnil, da so v obdobju, iz katerega naj bi izhajal dokument, delovali kot Urad Vlade za verske skupnosti v sestavi Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije, zato organ tudi ni bil pripravljavec dokumenta.

 

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP nadalje ugotavlja, da je predmet zahteve in pritožbe prosilca dostop do kopije dokumenta (odločbe, sklepa), s katerim je bila ustanovljena Komisija Vlade RS za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve (Komisija), (verjetno leta 1997).

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumentom oziroma podatki, ki so zahtevani v zahtevi z dne 28.3. 2019 in o kateri je odločil organ v izreku izpodbijane odločbe, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

 

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerimi ne razpolaga.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 18.4.2019, IP ne dvomi v navedbe organa, da z dokumentom, ki ga je prosilec zahteval v zahtevi z dne 28.3.2019, organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal.

Glede na pojasnila organa in na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

 

IP ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti ustanovitve Komisije Vlade RS za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo v materializirani obliki. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ, tudi npr. v vprašanje, ali je bila takšna komisija tudi formalno ustanovljena.

 

Izhajajoč iz obsega pravice do enakega varstva pravic, kot jo določa 22. člen Ustave RS, IP še pojasnjuje, da se v postopkih dostopa do informacij javnega značaja v zvezi z določbo 87. člena ZUP odločbe, sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo osebno, tistemu, kateremu so namenjeni. Pri tem IP opozarja, da se kot elektronsko vročanje v smislu 86. člena ZUP, šteje le vročanje, ki se opravi preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka