Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 25.11.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Number: 090-253/2019
Category: Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala fotokopije celotne dokumentacije v zvezi s selitvijo konkretno določene farme. Organ je zahtevo prosilke zavrgel, ker je zahteva prosilke ostala nepopolna tudi po dopolnitvi. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so zahtevani dokumenti po vsebini dovolj natančno opredeljeni in jih je na tej podlagi mogoče z gotovostjo individualizirati, zato je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku mora organ najprej ugotoviti, s katerimi zahtevanimi dokumenti na točno opredeljeno temo razpolaga, in nato še meritorno odločiti, ali so dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-253/2019/2

Datum: 25. 11. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 259. člena v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 25. 10. 2019, zoper sklep Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-24/2019/7 z dne 22. 10. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 25. 10. 2019 se ugodi in se sklep Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 090-24/2019/7 z dne 22. 10. 2019, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 16. 9. 2019 na podlagi ZDIJZ od organa zahtevala fotokopije celotne dokumentacije, vključno s popisom spisa, za »Selitev farme Novak«, …

 

Organ je zahtevo prosilke zavrgel s sklepom, št. 090-24/2019/7 z dne 22. 10. 2019. V obrazložitvi sklepa je pojasnil, da je prejel elektronski dopis prosilke, v katerem je navedla, da je bila na podlagi predložitve dveh dokumentov, tj. zapisnika sestanka … in elektronskega dopisa z dne 23. 8. 2019, napotena na Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot nosilca zadeve, v zvezi s katero je zaprosila za informacijo. Prosilka v elektronskem dopisu ni podala nikakršnega zahtevka, ampak je kot prilogo posredovala navedena dokumenta, kot tretjo prilogo pa navedla dokument »Zahteva Informacija javnega značaja z dne 16. 9. 2019«. Organ je v predmetnem postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pregledal navedeni elektronski dopis in vse tri vloge. Z vidika izpolnjenosti pogojev zahteve za dostop do informacij javnega značaja po 15. in 17. členu ZDIJZ je glede na poimenovanje posredovanega dokumenta preveril tudi tretjo prilogo elektronskega dopisa in ugotovil, da ta vsebuje navedbo organa, kateremu se pošilja, podatke o prosilki ter navedbo zadeve z naslovom »Zahteva za izročitev celotne dokumentacije vključno s popisom spisa v obliki fotokopij za »Selitev farme Novak« …«. Navedeno prilogo je štel za pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po 15. členu ZDIJZ, vendar pa v predmetni zahtevi informacija, s katero se je želela prosilka seznaniti, ni opredeljena skladno s 1. točko drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, saj ne omogoča enoznačne ugotovitve, za katero dokumentacijo je prosilka zaprosila. Zato je organ na podlagi prvega odstavka 18. člena ZDIJZ prosilko pozval naj svojo zahtevo v določenem roku dopolni tako, da bo mogoče dokumentacijo, ki jo zahteva kot informacijo javnega značaja, enoznačno identificirati. Skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, po kateri mora organ prosilcu pri dopolnitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja nuditi ustrezno pomoč, je organ prosilko obvestil, da domneva, da se predmetna zahteva za dostop do informacij javnega značaja navezuje na posamičen poseg v prostor, določen v dopolnjenem osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu … oz. na postopek izdaje smernic in mnenja organa glede navedenega dokumenta. Navedeni dopolnjeni osnutek je bil na podlagi javnega naznanila, …, javno razgrnjen in objavljen na spletnih straneh … . V primeru točne domneve je organ prosilko zaprosil za specifikacijo konkretnega posega, kot je podana v osnutku predmetnega OPN, saj so v navedenem dokumentu posamezni posegi v prostor opredeljeni z zaporednimi številkami posegov, ne pa s podatki o lastniku zemljišča oz. kmetije. Prosilka je dopolnitev predmetne zahteve posredovala v roku, in ponovila svojo prvotno zahtevo, da zahteva izročitev celotne dokumentacije za »Selitev farme Novak …« vključno s popisom spisa, v obliki fotokopij, po redni pošti, na njen ponovno podani naslov. Organ je zaključil, da je prosilka v dopolnitvi zahteve ponovila specifikacijo zahtevane informacije, podane v prvotni zahtevi, na podlagi katere pa po presoji organa ni bilo moč enoznačno identificirati zahtevane dokumentacije. Organ je prosilki še očital, da v dopolnitvi zahteve ni sledila navodilu organa in se ni opredelila do zastavljenega vprašanja, ali se predmetna zahteva navezuje na posamičen poseg v prostor in če se, da naj specificira konkretni poseg z zaporedno številko. Po ugotovitvi organa je zahteva prosilke ostala nepopolna tudi po dopolnitvi, zato jo je zavrgel.

 

Prosilka je zoper sklep organa, št. 090-24/2019/7 z dne 22. 10. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijani sklep), vložila pritožbo. V njej je pritožbeni organ zaprosila za pomoč pri pridobivanju informacije javnega značaja, tako kot jo je zahtevala v dopolnitvi z dne 15. 10. 2019. Navedla je, da gre pri zadevi tako za denar vseh davkoplačevalcev kot tudi evropski denar.

 

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-108/2019/2 z dne 5. 11. 2019. Organ po prejemu pritožbe sklepa ni nadomestil z novim, zato jo je z dopisom, št. 090-24/2019/9 z dne 19. 11. 2019, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe prosilke nedvoumno izhaja, da želi prejeti informacije, kot jih je zahtevala v dopolnitvi zahteve z dne 15. 10. 2019. Ker je organ zahtevo zavrgel kot nepopolno, je prvotno vprašanje tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ s sklepom upravičeno oziroma zakonito zavrgel zahtevo prosilke, torej ali je ravnal skladno z 19. členom ZDIJZ v povezavi s 67. členom ZUP. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, (1) ali je organ prosilko na ustrezen način pozval za dopolnitev in (2) ali je zahteva prosilke, kljub dopolnitvi vloge, resnično ostala nerazumljiva in zaradi tega lahko šteje kot nepopolna vloga.

 

IP je ugotovil, da je organ prosilko pisno pozval za dopolnitev zahteve v dopisu, št. 090-24/2019/5 z dne 14. 10. 2019, in ji za to tudi postavil ustrezen rok (5 delovnih dni). Prosilka je na poziv pravočasno odgovorila. IP se je tako v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahteva prosilke ustreza standardu razumljivosti oz. določnosti, kot to zahteva 17. člen ZDIJZ.

 

Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oz. na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP predstavlja opis informacije javnega značaja, s katero se želi stranka seznaniti. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa treba, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko in kakšne vrste dokumentov organ poseduje. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oz. prosilca seznaniti, da ni možno posredovati vseh dokumentov, če gre za izredno veliko količino teh ali za izredno obsežne dokumente.[1] Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja torej pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Treba je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.

 

Organ je menil, da je natančnejša opredelitev zahtevanih informacij neogibno potrebna za odločanje o zahtevi, čemur pa po pregledu spisovne dokumentacije ni moč slediti. Iz dokumenta zadeve, št. 090-24/2019, pod zap. št. 4 (elektronsko sporočilo z dne 26. 9. 2019) izhaja, da je v okviru organa bila (vsaj delno) identificirana dokumentacija na temo »Selitev farme Novak«. Razpoložljivi podatki iz zahteve z dne 16. 9. 2019 so tako organu nedvoumno omogočili, da je zahtevano informacijo našel, dodatne podrobnosti (ki jih je organ zahteval v dopolnitvi z dne 14. 10. 2019) pa niso bile nujno potrebne, da bi organ zahtevo sploh lahko obravnaval. Organ je namreč na prosilko naslovil dopis za dopolnitev zahteve in od nje zahteval podrobnejše opisovanje oz. podrobnejše identificiranje informacije oz. dokumenta, potem ko je že identificiral dokumentacijo. Ker prosilec pogosto ne ve, koliko in kakšne vrste dokumentov organ poseduje, takšna zahteva ni bila upravičena. Tudi zato dopolnitev zahteve ni bila nezadostna, ampak zgolj potrditev prvotnega zahtevka, da želi prosilka prejeti vse dokumente v zvezi s tematiko selitve določene farme. Tako prosilka tudi v pritožbi z dne 25. 10. 2019 vztraja pri dokumentaciji, ki se nanaša na temo selitve določene (in določljive) farme. Zato mora organ dati prosilki na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje (konkretno je tematika selitev določene farme) oz. prosilko seznaniti, zakaj posredovanje zahtevanih dokumentov ni možno.

 

Ker so zahtevani dokumenti po vsebini dovolj natančno opredeljeni in jih je na tej podlagi mogoče z gotovostjo individualizirati (kar nakazuje dopis, št. 090-24/2019/4 s prilogo), je organ ravnal nepravilno, ko je zahtevo prosilke z dne 16. 9. 2019 zaradi nezadostne stopnje določnosti zavrgel. Zato je IP na podlagi prvega odstavka 259. člena ZUP v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Zaradi dejstva, da je IP v tem pritožbenem postopku odločal o zakonitosti sklepa, s katerim ni bilo meritorno odločeno o zadevi (odločalo se je namreč le o izpolnjevanju procesnih predpostavk), drugostopenjski organ že po naravi stvari ne more s svojo odločbo nadomestiti odločitve organa prve stopnje v smislu sprejetja vsebinske odločitve. V obravnavani zadevi je treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da je ostalo odprto vprašanje, ali je to dejansko vsa zahtevana dokumentacija, s katero organ razpolaga. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu je opravičljiva tudi z vidika ekonomičnosti postopka po določbi 14. člena ZUP. Ta določa, da je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Ker je zahtevane dokumente moč individualizirati, mora organ v ponovljenem postopku izvesti celovit ugotovitveni postopek. Organ mora v ponovljenem postopku izvesti postopek skladno z določbami ZDIJZ, tako da bo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in da bo pravilno uporabljen materialni predpis. Organ mora najprej ugotoviti, s katerimi zahtevanimi dokumenti na točno opredeljeno temo razpolaga, in nato še meritorno odločiti, ali so dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja. Skladno z 22. členom ZDIJZ, če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek; če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo.

 

Ker je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, je sklep organa na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Tako tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 194.