Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 12.06.2018
Title: prosilec - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Number: 090-91/2018
Category: Kršitev postopka
Status: Annuled


POVZETEK:

 

Prosilec je dne 14. 3. 2018 organu po elektronski pošti poslal vlogo, v kateri je navajal, da je kot prijavitelj v postopku preverjanja nepravilnosti glede uporabe znanstvenega naslova g.…, upravičen do vpogleda v odločbo oziroma, da ga bi moral organ o zaključku postopka najmanj obvestiti. Organ je po prejemu odgovora prosilca na poziv k izjasnitvi, na kateri pravni podlagi zahteva omenjene podatke, z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca za posredovanje odločbe o ugotovitvi nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova, zavrnil. V obrazložitvi se je skliceval na določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in navajal, da dokument, ki ga je prosilec zahteval, ne obstaja, ker organ v postopku ugotavljanja morebitne kršitve ZSZN-1 s strani g. …, zaradi nepravilnosti pri uporabi njegovega znanstvena naslova, ni izdal nobene odločbe. IP je v postopku reševanja prosilčeve pritožbe izpodbijano odločbo izrekel za nično, na podlagi 249. člena ZUP. IP je ugotovil, da iz zahteve prosilca z dne 14. 3. 2018 in ostalih dokumentov v postopku ne izhaja, da bi bila vložena na podlagi ZDIJZ in posledično zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilec pa pozneje izrecno ali molče v to ni privolil (4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP).
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-91/2018/2
Datum: 12. 6. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 22. člena in tretjega ter četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. Ravbarjeva 3, Ljubljana, (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 4. 2018, zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2018/3 z dne 9. 4. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 


O D L O Č B O:

 

1.    Odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana št. 090-18/2018/3 z dne 9. 4. 2018, je nična

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 


OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 14. 3. 2018 organu po elektronski pošti poslal vlogo, v kateri je navajal, da je kot prijavitelj v postopku preverjanja nepravilnosti glede uporabe znanstvenega naslova g.…, upravičen do vpogleda v odločbo oziroma, da ga bi moral organ o zaključku postopka najmanj obvestiti. Na koncu je navedel, da želi, da ga organ obvesti o izidu postopka preverjanja s celotno utemeljitvijo oziroma, da ga obvesti, zahtevanih podatkov ne želi posredovati. Vlogi je priložil tudi prijavo v inšpekcijskem postopku z dne 17. 11. 2017.

 

Dne 16. 3. 2018 je organ prosilcu poslal poziv k izjasniti, v katerem ga je pozval, naj se izjasni, na kateri pravni podlagi zahteva omenjene podatke. Hkrati ga je opozoril, da mora v primeru, da predmetne podatke želi na podlagi ZUP, izkazati pravni interes. 

 

V zvezi z navedenim pozivom je prosilec dne 16. 3. 2018 organu posredoval vlogo, v kateri je ponovno navajal, da je 17. 11. 2017 podal pobudo za preverjanje skladnosti uporabe znanstvenega naslova g. ... Organu je posredoval dokazila glede pojavljanja g. … v medijih, s katerim naj bi po njegovem mnenju ponovno kršil Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. l. RS, št. 61/06, 87/11, -ZVPI in 55/17, v nadaljevanju ZSZN-1). Ob sklicevanju na drugi odstavek 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3067/2012 (da se mora ZSZN-1 v bistveno enakih primerih uporabljati enako), prosilec na koncu navaja, da je upravičen do odločbe. 

 

Organ je dne 9. 4. 2018, na podlagi določb ZDIJZ, izdal odločbo št. 090-18/2018/3, s katero je zahtevo prosilca za posredovanje odločbe o ugotovitvi nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova, zavrnil. V obrazložitvi se je skliceval na določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in navajal, da dokument, ki ga je prosilec zahteval, ne obstaja, ker organ v postopku ugotavljanja morebitne kršitve ZSZN-1 s strani g. …, zaradi nepravilnosti pri uporabi njegovega znanstvena naslova, ni izdal nobene odločbe. 

 

Prosilec je zoper izdano odločbo vložil pritožbo z dne 19. 4. 2018. V njej je navajal, da je izpodbijana odločba neskladna z njegovo prvotno prošnjo, ker je iz vseh njegovih zahtev po razkritju podatkov neupravičeno iztrgana ena sama ključna beseda (»odločba«), na katero organ opira svojo odločitev. Glede pristojnosti organa za vodenje postopkov nadzora in prekrškovnih postopkov se sklicuje na določbe 21. člena ZSZN-1 in navaja, da je skladno s 11. členom Zakona o šolski inšpekciji, inšpektor dolžan pobudnika obvestiti o dejanjih, ki jih je opravil v zvezi z pobudo in o izvršenih ukrepih, če ta tako zahteva. Trdi, da je on takšno zahtevo nedvomno podal 14. 3. 2018, kakor tudi že pred tem v prijavi z dne 17. 11. 2017 in kasneje preko socialnega omrežja Twitter. Meni, da je bila njegova zahteva z dne 14. 3. 2018 širša in da se ni nanašala samo na odločbo, saj je zahteval obvestilo o izidu postopka preverjanja s celotno utemeljitvijo. Zahteva, da ga organ kot prijavitelja obvesti o dejanjih, ki jih je opravil v zvezi z njegovo prijavo z dne 17. 11. 2017. Poleg tega v pritožbi od organa zahteva informacijo o tem, kakšen dokument je organ pripravil v zvezi s postopkom ugotavljanja nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova g. …, informacijo o tem, ali je g. … zapisan v evidenci pisnih pozivov iz 21 a. člena ZSZN-1 in informacijo, kdaj je bila g. … izrečena globa v skladu z 20. členom ZSZN-1 in v kakšni višini (II. in III. del pritožbe). Na koncu pritožnik poudarja, da pravna podlaga, na podlagi katere je zahteval informacije, ni bil ZDIJZ, ampak pojasnjuje, da je bil povod za njegovo zahtevo ponoven pojav predstavljanja g. …v javnosti z znanstvenim naslovom, ki ni skladen z ZSZN-1, kot je to napisal že v vlogi z dne 14. 3. 2018.

 

Organ je z dopisom št. 090-18/2018/6 z dne 7. 5. 2018 pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP in v zvezi s pritožbenimi navedbami pojasnil, da je na podlagi informacij, ki mu jih je posredoval prosilec, zoper g. … na podlagi prvega odstavka 21. čelna ZSZN-1 uvedel postopek nadzora na izvajanjem ZSZN-1. Dalje pojasnjuje, da ministrstvo v okviru upravnega nadzora v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri uporabi strokovnega oziroma znanstvenega naslova izda pisni poziv pravnim in fizičnim osebam, v katerih jih pozove k ravnanju v skladu z zakonom. Če pa ministrstvo ugotovi, da ima dejanje znake prekrška v skladu z 20. členom ZSZN-1, zadevo odstopi prekrškovnemu organu ministrstva. Nepravilna je pritožbena navedba glede sklicevanja na 11 .člen Zakon o šolski inšpekciji, saj je šlo v postopku preverjanja nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova g. … za znanstveni naslov. Skladno z prvim odstavkom 21. člena ZSZN-1 namreč nadzor nad izvajanjem tega zakona v zvezi s podeljevanjem, tvorjenjem in uporabo strokovnih ali znanstvenih naslovov, izvaja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Medtem ko, glede na drugi odstavek 21. člena ZSZN-1, šolska inšpekcija v skladu z zakonom, ki ureja šolsko inšpekcijo opravlja nadzor nad izvajanjem ZSZN-1 v zvezi s podeljevanjem, tvorjenjem in uporabo nazivov strokovne izobrazbe, za kar pa ni šlo v predmetnem upravnem nadzoru. Po mnenju organa bi bil lahko prosilec v primeru izvedenega upravnega nadzora upravičen do podatkov oziroma listin le na podlagi določb ZUP (82. člen) ali pa ZDIJZ. Organ tudi navaja, da pritožnik v svoji vlogi z dne 16. 3. 2018 kljub pozivu organa ni izkazal pravnega interesa, ki ga za vpogled v spis predvideva 82. člen ZUP. Zato je o na podlagi ZDIJZ zahtevo prosilca zavrnil, ker listina, ki jo je prosilec zahteval, ne obstaja, g. … pa tudi ni bil izdan noben drug akt, iz katerega bi izhajale nepravilnosti pri uporabi njegovega znanstvenega naslova. Končno organ še navaja, da je II. in III. del pritožbe, v katerih prosilec zahteva nove informacije, štel kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in bo o njej odločil posebej, v ostalem delu pa pritožbo odstopa IP in predlaga, da jo ta zavrne kot neutemeljeno. 

 

IP je pritožbo prosilca v delu, ki mu je bila odstopljena, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.


K 1. točki izreka: 


Izpodbijana odločba je nična. 


IP uvodoma navaja, da se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj na zahtevo prosilca. Navedeno izhaja iz določb ZDIJZ in določb ZUP, ki se, na podlagi drugega odstavka 15. člena ZDIJZ, za vprašanja postopka s pisno zahtevo subsidiarno uporablja v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Tako 128. člen ZUP določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (drugi odstavek 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ). Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ), če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ).


Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb je, glede na potek celotnega postopka, vsebino prosilčevih dopisov z dne 14. 3. 2018 in 16. 3. 2018 in glede na prosilčeve izrecne pritožbene navedbe, da zahtevanih podatkov ni zahteval po ZDIJZ, v obravnavani zadevi sporno, ali je zahtevo prosilca z dne 14. 3. 2017, dopolnjeno z dopisom z dne 16. 3. 2018, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, mogoče šteti za zahtevo, vloženo po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično namreč izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.
IP je ugotovil, da iz zahteve prosilca z dne 14. 3. 2018 ne izhaja, da bi bila vložena na podlagi ZDIJZ. V njej se prosilec namreč sklicuje na status prijavitelja v postopku upravnega nadzora in navaja, da ima kot tak pravico do vpogleda v odločbo oziroma do obvestila o zaključku predmetnega nadzornega postopka. Da takšna zahteva ne predstavlja zahteve po ZDIJZ per se, je očitno ocenil tudi organ, saj je prosilca z dopisom z dne 16. 3. 2018 pozval k izjasnitvi, na kakšni pravni podlagi zahteva omenjene podatke. V odgovoru na poziv k izjasnitvi, ki ga je organu posredoval istega dne, se prosilec ponovno sklicuje na svoj status prijavitelja v postopku preverjanja skladnosti uporabe znanstvena naslova in navaja celo nove kršitve ZSZN-1, ki naj bi jih v času po prvi prijavi ponovno storil g. …, v zvezi z uporabo svojega znanstvena naslova v medijih. 


V konkretnem primeru torej ni sporno, da je pritožnik zahteval določene dokumente oziroma informacije, ni pa iz nobenega dokumenta razvidno, da je pritožnik dokumente zahteval kot informacijo javnega značaja. IP zato primarno ugotavlja, da je organ neustrezno ocenil, da lahko zahtevo prosilca obravnava kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, saj to iz zahteve z dne 14. 3. 2018 in iz pritožnikovega dopisa z dne 16. 3. 2018 ne izhaja. Prosilec se v obeh dopisih sklicuje na svoj status prijavitelja oziroma pobudnika v postopku upravnega nadzora, ki ga je organ na podlagi določb ZSZN-1 vodil zoper g. … in s temi navedbami tudi utemeljuje pravni interes za vpogled v zahtevo dokumentacijo (82. člen ZUP) oziroma zahteva, da ga organ obvesti o svojih ukrepih v postopku inšpekcijskega nadzora, kar je pravica, ki jo vlagatelju v inšpekcijskih postopkih priznava Zakon o inšpekcijskem postopku (Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14, v nadaljevanju ZIN) v 24. členu. Ob tem pa IP kot pomembno dejstvo k svojemu zaključku dodaja tudi dejstvo, da pritožnik tudi pozneje, v pritožbi, ni izrecno ali molče privolil v to, da se njegova zahteva obravnava kot zahteva za dostop do informacij javnega značaja, temveč je celo izrecno navedel, da je zahtevo ni podal po ZDIJZ.  


Organ se v dopisu št. 090-18/2018/6 z dne 7. 5. 2018 glede obravnave zahteve po ZDIJZ sicer sklicuje na določbo tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Vendar IP glede tega poudarja, da te določbe nikakor ni mogoče tolmačiti tako, da bi veljala tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. če dostop do dokumentov zahteva na podlagi določb ZUP ali obvestilo o zaključku postopka po ZIN), namreč nikakor ne more obravnavati po ZDIJZ. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014. Zato IP meni, da je ravnanje organa s tem, ko je prosilčevo zahtevo obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ, po tem, ko je ocenil, da prosilec ni izkazal pravnega interesa za vpogled v zahtevane dokumente po 82. člena ZUP, (kar izrecno izhaja iz navedb organa v dopisu št. 090-18/2018/6 z dne 7. 5. 2018), nepravilno. Ne da bi se seveda spuščal v presojo pravilnosti ocene organa glede pritožnikovega pravnega interesa za vpogled v zahtevano dokumentacijo, pa IP pojasnjuje, da bi moral organ, če je zavzel stališče, da prosilec pravne koristi za posredovanje zahtevanih dokumentov po ZUP ali drugem zakonu ni izkazal, o tem odločiti - vendar le na podlagi ZUP ali drugega zakona in po postopku, ki ga določa le-ta in ne po ZDIJZ. V postopku po ZDIJZ se namreč presoja vprašanje, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja, ki je dostopna erga omnes, torej z vidika javnosti in se posebnega statusa prosilca in njegovega morebitnega specialnega interesa ne more upoštevati. Povedano drugače, v postopku po ZDIJZ je vprašanje, ali kakšen je status prosilec v postopku, iz katerega zahteva določeno informacijo, irelevantno.  


Upoštevajoč vse navedeno je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), saj vloga ni bila vložena po ZDIJZ, prosilec pa pozneje izrecno ali molče v to ni privolil. 


Kjer gre torej v obravnavni zadevi za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, je IP na podlagi 249. člena ZUP odločbo organa št. 0901-0005/2016-11 z dne 2. 11. 2016 izrekel za nično. V skladu s prvim odstavkom 281. člena ZUP se v primeru, da se odločba izreče za nično, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale za nazaj (ex tunc). Organ bo moral zato o zahtevi prosilca z dne 14. 3. 2018 odločiti ponovno, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana, vendar ne po določbah ZDIJZ. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oziroma sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo izreče za nično.


K 2. točki izreka: 

 

V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato IP o njih ni odločal.


 
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

 


Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

 

Postopek vodila:
Maja Wondra, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka