Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 09.12.2020
Title: prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Number: 090-212/2020
Category: Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ delno zavrnil dostop do dokumentacije podjetja Glamping d.o.o. Maribor, glede pridobitve javnih nepovratnih sredstev na javnem razpisu za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018), zaradi izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno na katere dele zahtevanih dokumentov se zavrnitev nanaša (npr. tretja točka ali prvi odstavek na prvi strani, ipd.), s čimer je kršil 213. čl. ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Prav tako je IP ugotovil, da je organ zmotno uporabil materialno pravo, saj je obstoj poslovne skrivnosti presojal po ZPosS, čeprav so dokumenti nastali v času veljave ZGD-1.  IP je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje z navodilom, da mora v ponovljenem postopku primarno ugotoviti, s katerimi od zahtevanih dokumentov sploh razpolaga, ter nadalje v primeru, da bi ugotovil, da so izpolnjeni pogoji poslovne skrivnosti po 39. čl. ZGD-1,  presojati oz. primerjati podatke, ki predstavljajo pogoje in merila, s podatki, ki so predmet zahteve prosilca. V kolikor bo organ ugotovil, da gre za podatke, ki so bili podlaga za ugotavljanje vsebine in popolnosti vloge (pogoji), prav tako pa tudi pri ocenjevanju izpolnjevanja meril podlaga za oceno vloge, pomeni, da so to prosto dostopne informacije javnega značaja, saj bo morebitna izjema poslovne skrivnosti v tem delu presežena, na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev).

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-212/2020/5

Datum: 9. 12. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 9. 2020, zoper odločbo Republike Slovenije Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-39/2020/-11 z dne 31. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 10. 9. 2020 se ugodi in se odločba Republike Slovenije Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-39/2020/-11 z dne 31. 8. 2020, v zavrnilnem delu odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 19. 7. 2020 zahteval, da mu organ omogoči vpogled v dokumentacijo podjetja Glamping d.o.o. Maribor, glede pridobitve javnih nepovratnih sredstev.

 

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-39/2020/-11 z dne 31. 8. 2020, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V točki 1.1 izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se prosilcu omogoči seznanitev z zahtevano dokumentacijo, in sicer dostop do prejete vloge številka 4300-7/2016/74, prijavnega obrazca št. 1 na javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018), prijavitelja GLAMPING, nastanitvene in druge dejavnosti d.o.o., naziv projekta »CHATEAU RAMŠAK   GLAMPING: PRESTIŽNI GLAMPING RESORT Z VINSKO TEMATIKO«, pri čemer se izločijo podatki, ki so varovani kot osebni podatki po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11,91/11, 32/12, 57/12,  44/13J - odl. US,  82/13,  55/15,   15/17 in  22/19 - ZPosS – v nadaljnjem besedilu ZGD-1). V točki 1.2 izreka izpodbijane odločbe pa je organ odločil, da se prosilcu zavrne dostop do informacij javnega značaja, in sicer dostop do poslovnega načrta, kot sestavnega dela vloge številka 4300-7/2016/74 ter dostop do prilog k tej vlogi, in sicer dolgoročne strategije trženja, pisem o nameri, Izjave o zagotavljanju finančnih sredstev, Ponudbe Glamping d.o.o. in excel tabele s finančnimi podatki, kalkulacijami, časovnico poteka in načrtom zaposlovanja, ker so to podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1. Stroški postopka niso nastali.

V obrazložitvi odločbe je organ primarno navedel, da zahteva prosilca ne vsebuje opredelitve glede informacije, s katero se želi seznaniti, oziroma ne opredeljuje konkretnih dokumentov, s katerimi se želi seznaniti. Organ je zato prosilca pozval na dopolnitev. Prosilec je dne 22. 7. 2020 dopolnil zahtevo, in sicer se je dodatno opredelil glede načina seznanitve z vsebino zahtevane informacije, da želi informacije v obliki fotokopij oziroma z vpogledom pri organu. Prosilec je dne 26. 7. 2020 dopolnil zahtevo glede dokumentov, in sicer je navedel, da zahteva vpogled v dokumentacijo (vlogo in priloge) podjetja GLAMPING d.o.o. Maribor, na osnovi katere je podjetje pridobilo sredstva na razpisu novih in inovativnih storitev ter proizvodov turističnega gospodarstva, ki ga je GLAMPING d.o.o. Maribor vložil na organ. Razpis je ministrstvo razpisalo za obdobje 2016-2018. V skladu z javnim razpisom za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018) popolno vlogo predstavljajo prijavni obrazci in poslovni načrt. Vlogi je lahko priložena tudi razna druga dokumentacija (npr. strategija trženja, razvojni dokumenti destinacije. Pri obravnavi zahteve prosilca je organ ugotovil, da informacijo javnega značaja v zadevi predstavljajo dokumenti:

- prejeta vloga št. 4300-7/2016/74 na javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018), prijavitelja GLAMPING,  nastanitvene in druge dejavnosti d.o.o.,  naziv projekta  »CHATEAU RAMŠAK GLAMPING: PRESTIŽNI GLAMPING RESORT Z VINSKO TEMATIKO« in priloge k tej vlogi. Organ je na podlagi drugega odstavka 24. člena ZDIJZ iz razloga, da bo v postopek treba vključiti stranskega udeleženca in da bo v danem primeru predvidoma potrebno uporabiti institut delnega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. člena ZDIJZ, izdal sklep št. 090-39/2020-6 z dne 27. 7. 2020 o podaljšanju roka za odločitev za 30 delovnih dni. Organ je odločil, da se zahteva prosilca delno zavrne. Iz zahtevanih dokumentov se izločijo podatki, ki so varovani kot osebni podatki po ZVOP-1 ter podatki, opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1. V preostalem delu se dostop do zahtevanih informacij odobri. Organ se je v nadaljevanju opredelil do zatrjevanih izjem:

1) Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ je povzel določbe 39. člena ZGD-1 in 2. člena ZPosS ter navedel, da je na podlagi prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena ZUP ter 44. člena ZUP pozval prijavitelja na javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018), družbo GLAMPING, nastanitvene in druge dejavnosti d.o.o., Tržaška cesta 65, 2000 Maribor, k priglasitvi stranske udeležbe v tem postopku, in sicer s pozivom številka 090- 39/2020-5 z dne 27.7.2020. Družba GLAMPING, nastanitvene in druge dejavnosti d.o.o. je bila pozvana, da se konkretno opredeli, ali obravnavani dokumenti predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pozvana je bila, da se konkretno opredeli glede zahtevane informacije/dokumentov, če se zahteva nanaša na podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z navedenimi zakonskimi določili, ter da v zahtevanih dokumentih ustrezno označijo, kateri podatki so opredeljeni kot poslovna skrivnost ter predložijo ustrezne obrazložitve oz. izjave in dokazila glede izpolnjevanja zahtev za poslovno skrivnost, ki so določene v ZPosS. Družba GLAMPING, nastanitvene in druge dejavnosti d.o.o. je v osmih dneh od prejema poziva, dne 6. 8. 2020, priglasila stransko udeležbo v tem postopku. Stranski udeleženec meni, da bi razkritje celotne vloge pomenilo poseg v poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Skladno z Zakonom o poslovni skrivnosti velja, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij ali ima tržno vrednost oziroma je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Glede na navedeno stranski udeleženec meni, da prijava vsebuje naslednje podatke, ki se lahko opredelijo kot poslovna skrivnost:

Obrazec št. 1:

3.4.- projekcije: celotna točka predstavlja primerjave konkurenčnih objektov, ki so obrazloženi v poslovnem načrtu (zaupno) in predstavljajo študijo konkurence in kot tako poslovno skrivnost

3.5. - opredelitev potencialov - gre za strategijo podjetja, ki predstavlja poslovno skrivnost

3.6. - viri za poslovanje - predstavitev ekipe predstavlja poslovno skrivnost

3.6. infrastruktura, partnerji... - vse predstavlja poslovno skrivnost (načrt najema, lastne udeležbe, število partnerjev, s katerimi družba sodeluje) – ti podatki niso splošno znani oziroma dosegljivi osebam oziroma imajo za družbo tržno vrednost

3.7. - distribucijski kanali - poslovna skrivnost, saj se v njih razkriva, koliko objav bo družba financirala - poslovni model trženja «   

3.8. - Standardi kakovosti...- predstavlja poslovno skrivnost, saj razkrivajo, zakaj so gostje zadovoljni, se vračajo in zakaj so pripravljeni za storitev plačati več

4.1 - opis projekta - poslovni model družbe, iz katerega so razvidne usmeritve družbe, ki predstavljajo poslovno skrivnost in zagotavljajo konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki

4.2 - opis aktivnosti projekta - zlasti popis novih komunikacijskih orodij, ki so vitalnega pomena za opravljanje dejavnosti in kot taki predstavljajo poslovno skrivnost - razkritje dobe zakupa, možnosti takojšnje rezervacije nočitev, bloga, aktivnosti marketinga, digitalne brošure (B2B). Dostop do teh informacij bi prosilcu lahko dal neupravičeno prednost na trgu in dostop do strokovnega znanja, izkušenj ipd.

4.4. - cilji projekta - cilji projekta/podjetja predstavljajo poslovno skrivnost, saj izkazujejo usmeritev in delovanje podjetja

4.6. - opis ekonomske upravičenosti projekta - vse predstavlja poslovno skrivnost, saj grejza interni izračun rentabilnosti podjema - rezultati projekta - vse predstavlja poslovno skrivnost, saj gre za interne izračune na podlagi vložka v marketing. Dostop do teh informacij bi prosilcu lahko dal neupravičeno prednost na trgu in dostop do strokovnega znanja, izkušenj ipd.

4.9 - Pojasnilo načina spremljanja rezultatov - predstavlja poslovno skrivnost, saj izkazuje način dela in doseganja rezultatov (poslovni načrt), objava bi pomenila dostop do strokovnega znanja in izkušenj.

4.13 - Stroški projekta - so del poslovnega načrta in tako predstavljajo poslovno skrivnost

4.14 –Viri financiranja - so del poslovnega načrta in tako predstavljajo poslovno skrivnost'

4.15 - Opis zmožnosti finančne izvedljivosti..je del poslovnega načrta in tako predstavljajo poslovno skrivnost

4.16 - Načrt izvajanja projekta - predstavlja časovnico projekta, stroškovnico in sosledje dejanj, potrebnih za samo izvedbo ter tako predstavlja poslovno skrivnost. Razkritje bi pomenilo nepopravljivo škodo in omogočilo nelojalno konkurenco.

4.18 - Partnerstvo - predstavlja poslovno skrivnost. Partnerji so eden izmed ključnih elementov uspeha projekta. Njihovo razkritje bi pomenilo razkritje ključnih konkurenčnih prednosti.

4.19 - Osnovne informacije o organizaciji izvajanja projekta - Člani skupine za izvedbo projekta so naslednji izmed ključnih elementov uspeha projekta. Njihovo razkritje bi pomenilo razkritje ključnih konkurenčnih prednosti. Člani ekipe, organizacijska shema projekta in način njihovega dela tako predstavljajo poslovno skrivnost.

 

- Poslovni načrt - po naravi stvari predstavlja poslovno skrivnost. Dostop do takšnega dokumenta bi družbi povzročil nepopravljivo škodo. Omogočil bi nelojalno konkurenco. Prav tako je poslovni načrt v vseh dokumentih družbe označen kot poslovna skrivnost oziroma se le-ta obravnava kot strogo zaupen dokument.

- Dolgoročna strategija trženja - po naravi stvari predstavlja poslovno skrivnost. Dostop do takšnega dokumenta bi družbi povzročil nepopravljivo škodo. Omogočil bi nelojalno konkurenco. Tudi dolgoročna strategija trženja je v vseh dokumentih družbe označena kot poslovna skrivnost oziroma se le-ta obravnava kot strogo zaupen dokument.

PRILOGE

- Pisma o nameri - Partnerji predstavljajo poslovno skrivnost, saj so eden izmed ključnih elementov uspeha projekta. Njihovo razkritje bi pomenilo razkritje ključnih konkurenčnih prednosti. Razkritje pisem o nameri predstavlja razkritje partnerjev, zato pisma o nameri predstavljajo poslovno skrivnost.

- Izjava o zagotavljanju finančnih sredstev predstavlja del poslovnega načrta in je s tem poslovna skrivnost.

- Dokument: Ponudba Glamping d.o.o. - izkazuje vsebino in stroške projekta po postavkah ter je s tem del poslovnega in marketinškega načrta. Ponudba tako predstavlja poslovno skrivnost.

TABELA - Excel tabela s finančnimi podatki, kalkulacijami, časovnico poteka, načrtom zaposlovanja,..., so del poslovnega načrta in s tem strogo zaupen dokument. Dostop do takšnega dokumenta bi družbi povzročil nepopravljivo škodo.

Stranski udeleženec je navedel, da vsi navedeni podatki predstavljajo poslovno skrivnost, saj bi njihovo razkritje lahko oziroma bo povzročilo poslovno škodo družbi. To meni še toliko bolj, ker meni, da je razkritje podatkov iz posredovane vloge in prilog, namenjeno zgolj le pridobivanju informacij o poslovnem modelu družbe GLAMPING d.o.o., njenemu konkurentu. Razkritje navedenih podatkov (zlasti poslovnega načrta in dolgoročne trženjske strategije z njunimi prilogami) kot tudi drugih podatkov (ki so vezani na osebne podatke ostalih udeleženih) bi bilo v nasprotju z ZDIJZ, posegalo pa bi tudi na področje nelojalne konkurence. Ne nazadnje so navedeni podatki označeni kot zaupni in so bili posredovani le organu.

 

Organ je ugotovil, da predstavlja razkritje zgoraj navedenih podatkov potencialno poslovno škodo za podjetje, saj bi na ta način konkurenčnemu podjetju v dejavnosti razkrili poslovno idejo, dobavitelje, načrt izvedbe, marketinške kanale in ostalo povezano s poslovno idejo. Razkritje zgoraj navedenih podatkov bi tretjim osebam (vlagatelju zahteve) razkril celovit vpogled v finančne, kadrovske, tehnične in vse druge zmogljivosti stranskega udeleženca, kar vse tvori podlago, s katero si stranski udeleženec zagotavlja konkurenčno prednost na relevantnem trgu. Slednje pomeni, da bi tretja oseba - vlagatelj zahteve, na tak način pridobil neupravičene podatke oz. neupravičeno prednost na relevantnem trgu, kar bi lahko vodilo k izkrivljanju konkurence na trgu. V kolikor bi za zgoraj navedene podatke izvedela tretja oseba - vlagatelj zahteve, bi to negativno vplivalo na konkurenčni položaj stranskega udeleženca, saj bi stranski udeleženec izgubil konkurenčno prednost oz. bi tudi vlagatelj zahteve lahko pričel s pripravo in trženjem »enakih« ali »primerljivih« produktov, kar bi stranskemu udeležencu povzročilo občutno škodo oz. ga v znatni meri onemogočilo pri pridobivanju prihodkov (izguba dobička). Turizem namreč predstavlja bolj ali manj »primerljivo dejavnost« posameznih gospodarskih subjektov, razlika oz. konkurenčna prednost pa se, med drugim, še najbolj pokaže pri posameznih (novih) produktih. Stranski udeleženec upravičeno pričakuje, da bo z novim produktom njegov konkurenčni položaj boljši, saj bo njegova celovita konkurenčna ponudba omogočila konkurenčno prednost, ki bo imela za posledico večje število gostov, kar bo posledično privedlo do povečanja prihodkov stranskega udeleženca.

Glede na navedbe družbe GLAMPING d.o.o. ob upoštevanju določil ZPosS organ ugotavlja, da je očitno, da bi z vpogledom v podatke, katere je navedeni gospodarski subjekt opredelil kot poslovno skrivnost, bilo razkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije oz. bi zanj nastala občutna gospodarska škoda.

Organ je ugotovil, da zgoraj navedene informacije izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z ZPosS, saj zajemajo nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, imajo tržno vrednost, imetnik poslovne skrivnosti, GLAMVIPING d.o.o. je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Kot navaja družba GLAMPING d.o.o., so vsi navedeni podatki označeni kot zaupni.

Organ je ugotavljal, ali zahtevani podatki predstavljajo podatke, ki ne morejo biti določeni za poslovno skrivnost, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Organ ocenjuje, da predmetni podatki ne predstavljajo podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, zato je v nadaljevanju ugotavljal le, ali predstavljajo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in zato kot taki ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost. ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke o opravljanju javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Iz navedenega jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o rabi javnih sredstev.

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča RS. Pojem porabe javnih sredstev je sicer treba razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24.81.2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

Organ je ugotovil, da prejeta vloga št. 4300-7/2016/74 na javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016- 2018), prijavitelja GLAMPING, nastanitvene in druge dejavnosti d.o.o., naziv projekta »CHATEAU RAMŠAK GLAMPING: PRESTIŽNI GLAMPING RESORT Z VINSKO TEMATIKO« vsebuje informacije o:

- projekcijah: primerjave konkurenčnih objektov, ki so obrazloženi v poslovnem načrtu (zaupno) in predstavljajo študijo konkurence

- opredelitvi potencialov - gre za strategijo podjetja

- virih za poslovanje - predstavitvi ekipe

- infrastrukturi, partnerjih (načrt najema, lastne udeležbe, število partnerjev, s katerimi družba sodeluje)

- distribucijskih kanalih - v katerih se razkriva, koliko objav bo družba financirala

- poslovni model trženja

- standardih kakovosti, ki razkrivajo, zakaj so gostje zadovoljni, se vračajo in zakaj so pripravljeni za storitev  plačati več

- opisu projekta - poslovnem modelu družbe, iz katerega so razvidne usmeritve družbe

-opisu aktivnosti projekta - popisu novih komunikacijskih orodij, ki so vitalnega pomena za opravljanje dejavnosti, dobi zakupa, možnosti takojšnje rezervacije nočitev, bloga, aktivnosti marketinga, digitalne brošure (B2B)

- ciljih projekta/podjetja, ki izkazujejo usmeritev in delovanje podjetja

- opisu ekonomske upravičenosti projekta, ki predstavlja interni izračun rentabilnosti podjema

- rezultatih projekta, ki predstavljajo interne izračune na podlagi vložka v marketing

- Pojasnilu načina spremljanja rezultatov, ki izkazuje način dela in doseganja rezultatov (poslovni načrt)

- stroških projekta, ki so del poslovnega načrta

- virih financiranja, ki so del poslovnega načrta

- opisu zmožnosti finančne izvedljivosti, ki je del poslovnega načrta

- načrtu izvajanja projekta, ki predstavlja časovnico projekta, stroškovnico in sosledje dejanj, potrebnih za samo izvedbo

- partnerstvu - partnerji so eden izmed ključnih elementov uspeha projekta

- osnovnih informacijah o organizaciji izvajanja projekta, članih skupine/ekipe za izvedbo projekta in načinu njihovega dela, organizacijski shemi projekta, so naslednji izmed ključnih elementov uspeha projekta.

 

Sestavni del prejete vloge predstavlja poslovni načrt. Prejeti vlogi so priložene priloge Dolgoročna strategija trženja, pisma o nameri, Izjava o zagotavljanju finančnih sredstev, Ponudba GLAMPING d.o.o. in Excel tabela s finančnimi podatki, kalkulacijami, časovnico poteka načrtom zaposlovanja.

 

Organ je v nadaljevanju ugotavljal, ali ti podatki pomenijo podatke o porabi javnih sredstev oziroma ali ti podatki predstavljajo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in zato kot taki ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost. Organ meni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki morajo biti zaupni že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Obenem je treba upoštevati, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. V konkretnem primeru zgoraj naštete informacije iz prejete vloge št. 4300-7/2016/74, Poslovni načrt, Dolgoročna strategija trženja, pisma o nameri, Izjava o zagotavljanju finančnih sredstev, Ponudba GLAMPING d.o.o. in Excel tabela s finančnimi podatki, kalkulacijami, časovnico poteka načrtom zaposlovanja ne pomenijo porabe javnih sredstev, zato izjema od izjem iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Organ je zato odločil, da glede zahtevanih podatkov obstaja izjema poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je dostop do podatkov/dokumentov: Obrazec št. 1:

3.4. - projekcije

3.5. - opredelitev potencialov za nadaljnji razvoj - rast

3.6. - viri za poslovanje

3.7 - distribucijski kanali

3.8. - standard kakovosti in znak za okolje

4.1. - opis projekta (vsebina projekta, kako je prišlo do projektnega predloga...)

4.2. - opis aktivnosti projekta (vsebinski opis aktivnosti, lokacija izvajanja aktivnosti...)

4.4. - opis ciljev [projekta

4.6. - opis ekonomske upravičenosti projekta

4.8. - predstavitev rezultatov projekta

4.9. - pojasnilo načina spremljanja rezultatov

4.13 - stroški projekta

4.14. - viri financiranja

4.15. - opis zmožnosti finančne izvedljivosti projekta

4.16. - načrt izvajanja projekta

4.18. -partnerstvo

4.19. - osnovne informacije o organizaciji izvajanja projekta

- Poslovni načrt     j

- Dolgoročna strategija trženja

- Pisma o nameri

- Dokument: Ponudba Glamping d.o.o.

- Excel tabela s finančnimi podatki, kalkulacijami, časovnico poteka, načrtom zaposlovanja

ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, zavrnil

 

2) Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Organ je ugotovil, da vloga št. 4300-7/2016/74 na javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018), prijavitelja GLAMPING, nastanitvene in druge dejavnosti d.o.o., naziv projekta »CHATEAU RAMŠAK GLAMPING: PRESTIŽNI GLAMPING RESORT Z VINSKO TEMATIKO« vsebuje

- ime in priimek kontaktne osebe, elektronski naslov ter telefonsko številko, navedene v Obrazcu št. 1, točki 3.1. Osnovni podatki o prijavitelju,

- ime in priimek fizične osebe ter njene delovne izkušnje, navedene v Obrazcu št. 1, točki 4.3. Opis izhodišč in podlag za odločitev o realizaciji projekta

- imena in priimke fizičnih oseb, njihovih delovnih izkušenj, navedenih v Obrazcu št. 1, točki 4.10. Opis pričakovanih rezultatov projekta in njihova dodana vrednost glede na obstoječo ponudbo prijavitelja in ponudbo turistične destinacije

- imena in priimke članov projektnih skupin, njihovo izobrazbo, delovne izkušnje ter strokovno področje, ki ga pokrivajo v podjetju, navedene v Obrazcu št. 1, točki 4.19 Osnovne informacije o organizaciji izvajanja projekta, pod a) Člani projektne skupine za vodenje celotnega projekta (vodja, člani, nadzor)

- imena in priimke fizičnih oseb, njihovo izobrazbo in položaj, področje dela, delovne izkušnje v celoti, delovne izkušnje na razpisnem področju, izkušnje na primerljivih projektih, navedene v Obrazcu št. 1, točki 4.19 Osnovne informacije o organizaciji izvajanja projekta, pod b) vodenje projekta in reference

- imena in priimke fizičnih oseb, navedene v Obrazcu št. 1, točki 4.19 Osnovne informacije o organizaciji izvajanja projekta, pod c) način dela projektne skupine.

Glede na to, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke, saj je na podlagi teh podatkov mogoče posameznike točno določiti, navedeni podatki predstavljajo osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1. Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če ja za to podana privolitev posameznika. Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obenem izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako, pod določenimi pogoji, dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ je navedel, da v konkretnem primeru ni podana zakonska podlaga za dopustnost obdelave osebnih podatkov posameznikov. Ne gre namreč za zakonite zastopnike podjetij, katerih določeni podatki so javni, saj so razvidni že iz sodnega registra. Gre za podatke o imenu in priimku kontaktne osebe, elektronskem naslovu ter telefonski številki, imenih in priimkih fizičnih oseb, njihovih delovnih izkušnjah, v zvezi z opisom izhodišč in podlag za odločitev o realizaciji projekta in pričakovanih rezultatov projekta, imenih in priimkih članov projektnih skupin ter njihovi izobrazbi, delovnih izkušnjah ter strokovnem področju, ki ga pokrivajo v podjetju, imenih in priimkih fizičnih oseb, v zvezi z vodenjem projekta, njihovo izobrazbo in položajem, področjem dela, delovnih izkušnjah v celoti, delovnih izkušnjah na razpisnem področju, izkušnjah na primerljivih projektih, imenih in priimkih fizičnih oseb v podjetju, navedenih v načinu dela projektne skupine. Prav tako ne gre za posameznike, zaposlene v javnem sektorju, temveč so njihovi delodajalci predstavniki zasebnega sektorja. Posledično navedeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, ki po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Organ je zato odločil, da glede zahtevanih podatkov obstaja izjema osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je dostop do podatkov:

- ime in priimek kontaktne osebe, elektronski naslov ter telefonsko številko, navedene v Obrazcu št. 1, točki 3.1. Osnovni podatki o prijavitelju,

- ime in priimek fizične osebe ter njene delovne izkušnje, navedene v Obrazcu št. 1, točki 4.3. Opis izhodišč in podlag za odločitev o realizaciji projekta

- imena in priimki fizičnih oseb, njihove delovne izkušnje, navedene v Obrazcu št. 1, točki 4.10. Opis pričakovanih rezultatov projekta in njihova dodana vrednost glede na obstoječo ponudbo prijavitelja in ponudbo turistične destinacije

- imena in priimki članov projektnih skupin, njihovo izobrazbo, delovne izkušnje ter strokovno področje, ki ga pokrivajo v podjetju, navedene v Obrazcu št. 1, točki 4.19 Osnovne informacije o organizaciji izvajanja projekta, pod a) Člani projektne skupine za vodenje celotnega projekta (vodja, člani, nadzor)

- imena in priimki fizičnih oseb, njihovo izobrazbo in položaj, področje dela, delovne izkušnje v celoti, delovne izkušnje na razpisnem področju, izkušnje na primerljivih projektih, navedene v Obrazcu št. 1, točki 4.19 Osnovne informacije o organizaciji izvajanja projekta, pod b)[vodenje projekta in reference

- imena in priimki fizičnih oseb, navedene v Obrazcu št. 1, točki 4.19 Osnovne informacije o organizaciji izvajanja projekta, pod c) način dela projektne skupine,

ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, zavrnil.

Organ je po ZDIJZ dolžan prosilcu posredovati informacijo javnega značaja, hkrati pa je dolžan varovati poslovno skrivnost družb in osebne podatke posameznikov. V 7. členu ZDIJZ ureja delni dostop v primeru, ko dokument le delno vsebuje informacije iz 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta. Ker dokumentacija, ki se zahteva s strani vlagatelja zahteve za dostop do informacij javnega značaja vsebuje podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost oz. podatke, ki so varovani kot osebni podatki mora organ te podatke izločiti iz dokumentov ter omogočiti vpogled v dokumente v preostalem delu, kot izhaja iz izreka te odločbe. Stroški postopka niso nastali.

 

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo pri organu vložil pritožbo z dne 10. 9. 2020, v kateri povzema odločitev organa oz. navedbe stranskega udeleženca, katere informacije predstavljajo njegovo poslovno skrivnost ter poudarja, da prosilec in stranski udeleženec nista v konkurenčnem položaju. Prosilec in njegova žena sta lastnika nepremičnine, kjer je lociran podjem stranskega udeleženca. Med prosilcem in stranskim udeležencem je podpisano le pismo o nameri, s katerim je bil izražen namen sklenitve najemne pogodbe oziroma ustreznega pravnega akta za ureditve medsebojnih razmerij med strankama. Do podpisa zavezujočih pravnih aktov ni prišlo.

Glede na navedeno prosilec in njegova žena nista konkurenta stanskega udeleženca, ampak sta v pismu o nameri izrazila interes in pripravljenost sklenitve pogodbe o najemu ter sta izrazila interes, da bosta sodelovala pri postopkih pridobitve soglasij, za kar pa s strani stranskega udeleženca nikoli niti nista bila pozvana. Prav zaradi navedenega pa želita vpogled v dokumentacijo stranskega udeleženca, saj naj bi pri pridobivanju soglasij in drugih postopkih kot lastnika morala sodelovati pa ne razpolagata z dokumentacijo, ki naj bi jo sopodpisovala. Prosilec je mnenja, da mu je bila neutemeljeno zavrnjena prošnja za vpogled v razpisno dokumentacijo, saj naj bi tudi sam bil del le-te.

 

Organ je z dopisom št. 090-39/2020/-13 z dne 24. 9. 2020 ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je organ pravilno v postopek pritegnil stranskega udeleženca – prejemnika sredstev na zgoraj navedenem javnem razpisu, ki je priglasil stransko udeležbo in zatrjeval izjemo poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov.

 

V skladu z 241. členom ZUP je organ prve stopnje dolžan poslati pritožbo v odgovor morebitni stranki z nasprotnim interesom in ji določiti rok za odgovor. Ker organ tega ni storil, je IP z dopisom z dne 30. 11. 2020, št. 090-212/2020/2, v skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP, posredoval pritožbo stranskemu udeležencu v morebiten odgovor.

 

Stranski udeleženec je dne 7. 12. 2020 odgovoril, da je odločba prvostopnega organa pravilna in predlaga, da se pritožba zavrne. Navedel je, da se je v postopku natančno opredelil, zakaj meni, da bi razkritje celotne dokumentacije lahko zanj pomenila škodo. Ponovno izpostavlja, da gre pri razkritju zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost. Očitki pritožbe, da prosilca nista konkurenta, so po mnenju stranskega udeleženca, neutemeljeni. Ali je nekaj informacija javnega značaja ali ne, ne more biti odvisno od tega, kdo takšno informacijo zahteva. Nedvomno gre namreč za poslovno skrivnost, če dokumenti vsebujejo informacije, ki so zaupne že na prvi pogled. Poleg tega pa je stranski udeleženec še izpostavil, da ni res, da prosilca nista v konkurenčnem odnosu, saj je a.) prosilec neposredno vpet v poslovanje stranskega udeleženca (s prodajo vina, ogledi njegove vinske kleti) in b.) je bil stranski udeleženec že opozorjen, da bi tudi prosilec(ca) bil pripravljen začeti z dejavnostjo glampinga in bi tako razkritje podatkov gotovo za prosilca pomenilo škodo. Nenazadnje pa ni jasno, zakaj prosilec zahteva vpogled v celotno dokumentacijo, če je njegov interes le v pregledu posameznih dokumentov, s katerimi očitno razpolaga (v pritožbi navaja pismo o nameri) in je tako očitno, da bi z razkritjem dokumentov stranskemu udeležencu nastala poslovna škoda. Upoštevati je namreč treba tudi dejstvo, da prosilec s stranskim udeležencem sodeluje v poslovnem odnosu (glamping se namreč nahaja na zemljišču, ki je v lasti prosilke, v glampingu se ekskluzivno prodaja le vino prosilcev ipd.) in bi (z vpogledom v »poslovni model«) pridobila podatke, ki bi jih lahko uporabila v škodo stranskega udeleženca. Na podlagi navedenega stranski udeleženec predlaga, da se pritožba prosilca zavrne.

 

V obravnavanem primeru je sporno, ali zahtevane informacije, do katerih je organ v izpodbijani odločbi delno ali v celoti zavrnil dostop, sodijo med prosto dostopne informacije, kar zatrjuje prosilec, ali pa je podana izjema poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, na kar se sklicujeta organ in stranski udeleženec.

 

Primarno IP ugotavlja, da se prva točka izreka izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih delov dokumentov je bil dostop zavrnjen. Organ je torej zahtevo prosilca delno zavrnil, sklicujoč se na izjemi poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, brez da bi konkretno navedel, na katere dele zahtevanih dokumentov se zavrnitev nanaša (npr. tretja točka ali prvi odstavek na prvi strani, ipd.). Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.

 

V postopku po ZDIJZ je organ dolžan o zahtevi odločiti z odločbo le takrat, ko dostop delno ali v celoti zavrne, zato mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil in do katerih dokumentov je dostop (delno)zavrnil, saj je le tako prosilcu omogočeno ustrezno pravno varstvo. Organ je s tem kršil 213. čl. ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

 

Glede druge točke izreka izpodbijane, je organ sicer navedel dokumente, glede katerih je dostop v celoti zavrnil, vendar pa teh dokumentov pri odstopu pritožbe ni predložil IP, zato ni jasno, ali z navedenimi dokumenti organ sploh razpolaga in na kaj je vezal svoje ugotovitve v izpodbijani odločbi.

 

Glede na določbo 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje, zato je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje

 

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do vprašanja, s katerimi dokumenti, ki so predmet zahteve, sploh razpolaga. Kriterij materializirane oblike je eden od treh pogojev iz 1. odstavka 4. čl. ZDIJZ, da sploh lahko govorimo o informacijah javnega značaja. Šele ob izpolnjenih predpostavkah iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, se lahko nadalje presoja obstoj morebitnih izjem iz 5.a in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Če organ, s katerimi od zahtevanih dokumentov ne razpolaga, se glede teh dokumentov ne more sklicevati na obstoj katere od izjem po ZDIJZ, temveč mora dostop zavrniti zaradi neobstoja dokumenta in to obrazložiti.

 

Nadalje se bo moral organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in v izrek in obrazložitev odločbe natančno navesti, o katerih konkretnih dokumentih je odločal ter ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti v izreku odločbe, v katerem delu se posamezni dokument prekrije (npr. v obrazcu št. 1.., na strani..., itd. se prekrije… ), v obrazložitvi odločbe pa pojasniti na podlagi katere izjeme in jo tudi utemeljiti.

 

Glede izjeme poslovne skrivnosti

 

IP primarno ugotavlja, da se je organ pri ugotavljanju obstoja izjeme poslovne skrivnosti skliceval na ZPosS, s čimer se IP ne strinja in meni, da je organ zmotno uporabil materialno pravo. Res je, da je dne 20. 4. 2019 začel veljati ZPosS, ki je na novo opredelil pojem poslovne skrivnosti, vendar pa to ne pomeni, da morajo dokumenti, ki so nastali pred tem datumom, izpolnjevati pogoje po »novi« zakonodaji, kar si zmotno razlaga organ. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s pravno varnostjo in s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS). Dejstvo, da ZPosS posebej ne določa, kako je z dokumenti in poslovno skrivnostjo, ki so nastali pred 20. 4. 2019, logično pomeni, da določbe veljajo za naprej in ne »za nazaj«, saj bi v nasprotnem primeru moral zakon to izrecno določati (drugi odstavek 155. čl. Ustave RS). Dokumenti, ki so predmet presoje, so v zvezi z javnim razpisom za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018), kar pomeni, da so nastali v času, ko je veljal ZGD-1, zato se obstoj poslovne skrivnosti presoja po pogojih zakona, ki je veljal v času nastanka dokumentov, torej po 39. členu ZGD-, ki opredeljuje subjektivni in objektivni kriterij poslovne skrivnosti.

 

Organ bo torej moral v ponovljenem postopku ugotoviti, ali zahtevana dokumentacija, do katere je v izpodbijani odločbi zavrnil dostop, izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti po 39. čl. ZGD-1. Pri čemer pa IP poudarja, da je bil stranski udeleženec v razpisni dokumentaciji javnega razpisa (Ur. l. 41/2016 z dne 10. 6. 2016[1]) v točki 15. Varovanje podatkov in poslovna skrivnost opozorjen, da »vsi podatki iz vlog, ki jih strokovna komisija odpre, so informacije javnega značaja razen tistih, ki jih prijavitelj posebej označi kot poslovno skrivnost. Prijavitelji morajo podatke, ki jih smatrajo za poslovno skrivnost, v svoji vlogi tako tudi označiti. Kot poslovna skrivnost se lahko označi posamezni podatek ali del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo in na podatke, potrebne za oceno vloge po merilih javnega razpisa. Člani strokovne komisije, ki bodo sodelovali pri odpiranju in ocenjevanju vlog, bodo morali predhodno podpisati izjavo o zaupnosti. Rezultati razpisa so informativnega javnega značaja in bodo objavljeni«. To pomeni, da je moral stranski udeleženec pri oddaji vloge le to ustrezno označiti kot poslovno skrivnost, če je želel podatke varovati (obstoj subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti). Z vpogledom v Obrazec št. 1 (ki ga je organ posredoval IP) ni razvidno, da bi stranski udeleženec označil dokumente kot poslovno skrivnost, čeprav je bil, kot rečeno, v razpisni dokumentaciji »opozorjen«, da bo organ varoval kot poslovno skrivnost zgolj podatke, ki jih bo prijavitelj posebej označil. Od prijavitelja se je torej pričakovalo »aktivno« ravnanje v času oddaje vloge, ne pa naknadno, kot je to storil stranski udeleženec v obravnavanem postopku po ZDIJZ. Pri tem pa ni mogoče mimo sodne prakse Upravnega sodišča RS[2], ki glede »naknadnega« sklicevanja na poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju (prvi odstavek 39. čl. ZGD-1) navaja, da sicer lahko sklep o varovanju poslovne skrivnosti »varuje« podatke za nazaj, vendar je važno, da je bila informacija označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja (»če ni specialnih določb, ki bi določale roke za označitev poslovnih skrivnosti (kot npr. v Zakonu o elektronskih komunikacijah)). Organ bo torej moral ugotoviti, ali so bili v obravnavanem primeru zahtevani podatki označeni kot poslovna skrivnost pred vložitvijo zahteve po ZDIJZ oz. ali je stranski udeleženec predložil sklep o varovanju poslovne skrivnosti, kdaj in čas njegovega nastanka oz. ali je izkazana občutna škoda, ki bi nastala v primeru razkritja podatkov.

 

Glede na to, da je organ v izpodbijani odločbi nekritično sledil stranskemu udeležencu, kateri podatki predstavljajo poslovno skrivnost, IP poudarja, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, če je le ta izkazan, sicer omogoča subjektom, da zavarujejo svoje podatke, prav tako v primeru izkazane občutne škode pri objektivnem kriteriju poslovne skrivnosti, vendar pa to ne pomeni, da je organ k temu »absolutno« zavezan, kar si zmotno razlagata, tako organ kakor tudi stranski udeleženec. Dolžnost organa je namreč, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo poslovno skrivnost, in sicer z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 v povezavi z zgoraj navedeno 15. točko javnega razpisa, na podlagi katerega morajo biti vselej javni tisti podatki, ki so potrebni za oceno vloge po merilih javnega razpisa.

 

Poudariti je treba, da ko gre za prijavitelje, ki so prejeli javna sredstva, za poslovno skrivnost ni mogoče določiti tistih podatkov iz vloge na javni razpis, ki odražajo izpolnjevanje pogojev in meril, saj jih je dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev in meril bi namreč morala biti vloga izločena oz. ne bi dosegla zadostnega števila točk za sofinanciranje, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo izkazovanje meril in pogojev, da ima javnost, v skladu z načelom transparentnosti, možnost preveriti, ali so vloge, ki so bile deležne sofinanciranja s strani države, izpolnjevale zahteve javnega razpisa. Organ je v izpodbijani odločbi sicer izvedel preizkus, ali gre za podatke o porabi javnih sredstev, vendar pa je pri tem zmotno zaključil, da podatki ne predstavljajo porabe, saj ni ugotavljal povezave zahtevanih podatkov s pogoji in merili javnega razpisa, ki morajo biti javni ne samo zaradi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč tudi že na podlagi zgoraj navedene 15. točke javnega razpisa.

 

Stranski udeleženec se mora zavedati, da ko stopi v pogodbeni odnos z državo, torej ko prejme javna sredstva,  postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, javni. Res je, da se javni razpisi med seboj razlikujejo, zlasti z vidika, kaj je predmet obravnave oz. predmet in cilj javnega razpisa. V konkretnem primeru je bil cilj razpisa »spodbuditi podjetja k bolj inovativnemu pristopu pri oblikovanju svojih proizvodov/storitev in pomagati pri trženju in promociji turističnega gospodarstva...« Javni razpis je torej spodbujal aktivnosti za razvoj in promocijo novih in inovativnih turističnih proizvodov turističnega gospodarstva, zato se IP strinja s stranskim udeležencem, da lahko zahtevane informacije v določenem delu vsebujejo tudi t. im. »know-haw« oz. razvoj ideje, katerih razkritje bi ogrozilo konkurenčno prednost prijavitelja oz. stranskega udeleženca. Prav zato je bilo v javnem razpisu tudi omogočeno varovanje posameznih podatkov kot poslovno skrivnost, nikakor pa ne tistih informacij, ki predstavljajo izkazovanje pogojev in meril. Te podatki so bili podlaga za sofinanciranje iz javnih sredstev, zato morajo biti vselej javni, ne glede na to, kako jih (je) prijavitelj označi(l). Takšna je tudi praksa IP v primerljivih zadevah[3].  

 

V ponovljenem postopku bo zato moral organ, v primeru, da bi ugotovil, da so izpolnjeni pogoji poslovne skrivnosti po 39. čl. ZGD-1, nadalje presojati oz. primerjati podatke, ki predstavljajo pogoje in merila, s podatki, ki so predmet zahteve prosilca. V kolikor bo organ ugotovil, da gre za podatke, ki so bili podlaga za ugotavljanje vsebine in popolnosti vloge (pogoji), prav tako pa tudi pri ocenjevanju izpolnjevanja meril podlaga za oceno vloge, pomeni, da so to prosto dostopne informacije javnega značaja, saj bo morebitna izjema poslovne skrivnosti v tem delu presežena, na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev).

 

Glede osebnih podatkov

 

Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, čemur prosilec v pritožbi ne nasprotuje, IP pa se z odločitvijo strinja, zato se v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje na izpodbijano odločbo. Vendar pa mora organ tudi pri obstoju izjeme varstva osebnih podatkov v ponovljenem postopku presojati, enako kot zgoraj, ali navedeni podatki morda predstavljajo izpolnjevanje pogojev in meril javnega razpisa. V primeru, da bo navedena okoliščina izpolnjena, pomeni, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, pri čemer pravno podlago za razkritje osebnih podatkov predstavlja prva alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ bo torej moral v izrek odločbe izrecno navesti, kateri osebni podatki se na zahtevanih informacijah prekrijejo oz. se dostop do njih dovoli (npr. ime in priimek kontaktne osebe, obrazec št. 1, točka 3.1, ipd.), v obrazložitvi odločbe pa navesti razloge za njihovo razkritje oziroma za zavrnitev prostega dostopa.

 

Ker je prosilec kot razlog za vložitev zahteve navedel predvsem svoj osebni interes, IP poudarja, da v postopku po ZDIJZ razlog za vložitev zahteve ni relevanten. Prav tako se pri presoji po ZDIJZ ne upošteva odnos med prosilcem in stranskim udeležencem. Organ je skladno z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacije javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem (erga omnes), ne le prosilcu. To pomeni, da če so informacije dostopne za enega prosilca, so dostopne za vse.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016004100008/javni-razpis-za-sofinanciranje-razvoja-novih-in-inovativnih-produktov-ter-storitev-turisticnega-gospodarstva-2016-2018-st--4300-720169-ob-239916

 

[2]  Sodbi Upravnega sodišča RS: op. št. IU 1573/2014-23 in IU 559/2014-20

[3]  Odločbe IP št.: 090-169/2018/39, 090-229/2018/8, 021-65/2007, 021-10/2008