Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 13.08.2019
Title: prosilec - Mestna občina Maribor
Number: 090-131/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala odgovore na konkretno zastavljena vprašanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilki posredoval dokumente, iz katerih po njegovem mnenju izhajajo odgovori na vprašanja. Glede na to, da je prosilka v zahtevi in pritožbi zatrjevala, da zahteva konkretna pojasnila, odgovore na vprašanja, obrazložitve posredovanih dokumentov je IP pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil, saj organ prosilki, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan podajati pojasnil, obrazložitev ipd., ki ji zahteva prosilka.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-131/2019/8
Datum: 13. 8. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nad. IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 3. 5. 2019, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nad. organ), št. 09002-41/2018-6 z dne 15. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo


O D L O Č B O


1.    Pritožba prosilke z dne 3. 5. 2019 zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 09002-41/2018-6 z dne 15. 4. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilka je dne 14. 12. 2018 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanaša na rekonstrukcijo Kardeljeve ceste v Mariboru, in sicer:
1.    Kdo je rekonstrukcijo predlagal;
2.    Na podlagi kakšnih strokovnih podlag in analiz;
3.    Kdo jih je naročil;
4.    Kdo izvedel;
5.    Koliko so znašali stroški za izdelavo analize stanja in izdelavo strokovnih podlag;
6.    Kako je potekala javna razgrnitev in obveščanje;
7.    Kakšen je postopek in v čigavi pristojnost je odločanje o spremembah temeljnega prometnega režima (sprememba primarnih mestnih štiripasovnic v dvopasovnice);
8.    Kje so bile predlagane spremenjene prostorske rešitve razgrnjene in kdaj je bila javna razprava;
9.    Ali so krajani mestne četrti (v nad. MČ) Nova vas sodelovali pri sprejemanju odločitev (kdaj in kdo) ter kje so dostopni zapisniki;
10.    Kako je potekala oddaja projektov in določitev nadzornih organov;
11.    Kdo je pregledal/revidiral in potrdil projekte;
12.    Kdo in kdaj je zaprosil za gradbeno dovoljenje;
13.    Kdaj in kje je bil izveden razpis za oddajo del ter kje in kako je bil objavljen;
14.    Koliko in kakšne so bile ponudbe;
15.    Kdo in kdaj je podpisal pogodbo;
16.    Kakšna je pogodbena vrednost;
17.    Ali so bili naknadno sklenjeni aneksi k pogodbi (kateri, s kom, zakaj in za kakšne zneske);
18.    Kakšni so bili roki za pričetek in končanje;
Ker je izvajalec del podjetje v delni lasti organa prosilka prosi tudi za specifikacijo:
19.    Kakšni so stroški za nakup novih robnikov;
20.    Kakšni so stroški za nakup asfalta;
21.    Kakšni so stroški za hortikulturno ureditev;
22.    Kakšni so stroški drugih dobaviteljev in kooperantov (po vrstah, obsegu in dobavitelju);
23.    Zakaj je izvajalec del obnovil le del hodnika za pešce pred zgradbo na Bolfenški ulici 62 in 64.
Ali bodo stroški bremenili tudi proračun organa za leto 2019 ter kako je bilo poskrbljeno za varnost pred korupcijskimi tveganji naročil (kdo in kako je odgovorni nosilec takega varnostnega nadzora).

Organ je prosilki z dopisom št. 09002-41/2018-3 z dne 16. 1. 2019 posredoval dokumentacijo v zvezi s posegom v Kardeljevo cesto v Mariboru (54 strani).

Prosilka je dne 28. 2. 2019 na organ naslovila dopis, v katerem navaja, da iz podanih odgovorov utemeljitve za poseg v rekonstrukcijo Kardeljeve ceste v Mariboru niso celovito in prepričljivo utemeljene.
- 1., 2., 3. in 4. točka zahteve
V zvezi s 1. vprašanjem prosilka najava, da manjkajo zapisniki in strokovne podlage, prav tako prosilka ni prejela odgovorov na 2., 3., in 4. vprašanje. Prosilka je na organ naslovila dodatna vprašanja v zvezi s pobudo MČ, in sicer: koliko pobud mariborskih MČ in krajevnih skupnosti (v nad. KS) iz leta 2014 in naslednjih, iz pristojnosti Urada za komunalo, promet in prostor (v nad. Urad za KPP), je bilo vključeno v proračun 2018 oz. koliko pobud MČ še ni realiziranih; zakaj je bila pobuda, katere podpisnik je M. Granulič, realizirana šele po štirih letih in pol, tik pred lokalnimi volitvami; kako so urejene pristojnosti MČ; ali ima komisija za komunalo pristojnost, da sama, mimo Sveta MČ, posreduje občinskemu Uradu za KPP predloge in med drugim sugerira, da se parkiranje v prostoru z omejenimi kapacitetami ureja drugače (brez plačila nadomestila za uporabo javne površine), kot velja za ostale prebivalce mesta; na kakšen način in po kakšnem postopku se stare pobude, z večletno zamudo, vključujejo v proračun organa (v katero postavko) in kako je občanom razviden seznam vseh predlogov na tej postavki; MČ Nova vas naj pojasni, zakaj te pobude ni uvrstila na referendum, ki ga je izvajala na temo investicij, ki so jih predlagali krajani; zakaj pobuda iz leta 2014 ni bila vključena med projekte, ki so jih predlagali krajani MČ Nova vas in o katerih je potekalo glasovanje 23. 5. 2018. Prosilka zahteva strokovne smernice ali pa izjavo, da takega dokumenta ni, zapisnik komisije za komunalo pri MČ Nova vas, pojasnilo, ali je komisija pristojna za odločanje, v kakšni obliki naj se izvedejo ukrepi ter pojasnilo kdo in kako je odločal o predlogu (stališču) komisije za komunalo MČ Nova vas, ali bodo parkirišča plačljiva ali ne.
- 5., 6., 7., 8. in 9. točka zahteve
Ker iz pobude komisije za komunalo MČ Nova vas ne izhaja, da je potrebno cesto prometno preurediti iz štiripasovnice v dvopasovnico in jo gradbeno rekonstruirati (preurediti in poškodovati), prosilka prosi za odgovore: kdo je o predlogu odločal, kdaj in na kakšen način; ali je za odločanje pristojna komisija MČ Nova vas ali Urad za KPP oz. Sektor za komunalo in promet, ali pa je za spremembe pristojen mestni svet po enakem postopku, kot so bile sprejete temeljne prostorske rešitve o gradnji štiripasovnice (kot nadomestilo za zaprtje Radvanjske ceste). Če je za spremembe pristojen mestni svet, prosilka prosi za odgovor, kje so bile predlagane spremenjene prostorske rešitve razgrnjene, kdaj je bila javna razprava, ali so krajani MČ Nova vas sodelovali pri sprejemanju odločitev, kdaj in kdo so bili seznanjeni s projektom ter kje so dostopni zapisniki. Če postopek spreminjanja štiripasovnice v dvopasovnico ni sprememba, ki jo je potrebno urediti s spremembo in dopolnitvijo prostorskega izvedbenega akta in za poseg ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, prosilka prosi, da organ poda uradno pojasnilo - izjavo.
- 10., 11., in 12. točka zahteve
Navedba pogodbenega zneska z izvajalcem gradbenih del (Nigrad d.d.) ne pokaže vseh stroškov, zato prosilka prosi za odgovore (kopijo pogodb), koliko so znašali stroški naročila projekta, kdaj je bilo delo naročeno, iz katere proračunske postavke in kdaj je bilo plačano – enako tudi za stroške nadzora ter kašen je projektantski predračun (razkriti specifikacijo po popisih del).
- 13. točka zahteve
Iz odgovora oz. iz posredovane dokumentacije ni razvidna primerjava projektantskih in ponudbenih cen po popisih iz PZI, ampak le nasprotja in nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila glede zagotovljenih sredstev, zato prosilka zahteva podatke o popisu del in projektantski oceni investicije ter podatke o ponudbenih cenah na podlagi popisov. Prav tako iz posredovane dokumentacije ne izhaja, kakšni razlogi so nastajali, da projekt ureditve Kardeljeve ceste ni bil ponujen v odločanje krajanom, niti ni razvidno/pojasnjeno, kaj se je dogajajo med 14. 3. 2014 in 26. 9. 2018, ko je Urad za KPP - Sektor za komunalo in promet Službi za javna naročila posredoval vlogo za izvedbo postopka javnega naročanja (zakaj to ni bilo v seznamu o katerem so se izjavljali krajani MČ Nova vas dne 23. 5. 2018).
- 14., 15., 16., 17. in 18. točka zahteve
Prosilka prosi za pojasnilo, kdo in zakaj je naknadno v 22. členu pogodbe dopisal pooblaščenca za nadzor in ali obstaja kaka sorodstvena zveza med nadzornikom del in članom komisije za evalvacijo ponudbe z enakim priimkom. Dodatno prosilka prosi še za predložitev podizvajalske pogodbe in pojasnilo, zakaj je bila le-ta sklenjena šele z aneksom št.1, če je bila prvotna ponudba podana že v avgustu.
– 19., 20., 21., 22. in 23. točka zahteve
Prosilka navaja, da ni prejela odgovorov na vprašanja, zato pričakuje ustrezne odgovore in pojasnila. V primeru, da organ ni naročil obnove dela pločnika na odseku Bolfenške ulice 62 in 64 prosilka prosi, da organ vse zahtevane podatke pridobi od izvajalca.
Prosilka dodano še sprašuje:
- 24. točka: Kakšna je bila vsebina dokumentacije javnega razpisa 16. 8. 2018
- 25. točka: Kakšna je bila ponudba (ponudbe) podjetja Nigrad d.d..
Prosilka navaja, da je s strani organa prejela le del odgovorov. Odgovora na bistveno vprašanje, zakaj se po neuspelem razpisu ni pristopilo k reviziji in racionalizaciji projekta, ali zakaj se po zagotovitvi višjih sredstev v proračunu organa ni pristopilo k ponovnemu pozivu (obvestilu o nameravanih delih) in s tem pritegnilo dodatne izvajalce, ni. S poimenovanjem posega »Sprememba prometnega režima in ukrepi za umirjanje prometa...« se je po mnenju prosilke dejansko prikrivalo, da gre za gradbeni poseg (rekonstrukcijo, spremembo) in ne za vzdrževanje oz. investicijsko vzdrževanje (prenavljanje), s čimer se je lahko izigralo tudi potrebno gradbeno dovoljenje.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 09002-41/2018-6 z dne 15. 4. 2019, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilki posredoval dokumentacijo (86 strani), ki se nanaša na javno naročilo »Sprememba prometnega režima in ukrepi umirjanja prometa na Kardeljevi cesti v Mariboru«, pri čemer je na vseh dokumentih prekril osebne podatke fizične osebe.
Organ je prosilki dne 15. 4. 2019 posredoval tudi dopis št. 09002-41/2018-7 v katerem prosilki, glede na sklope vprašanj, odgovarja na vprašanja in podaja pojasnila.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 3. 5. 2019 vložila pritožbo, v kateri navaja sledeče:
1.    Podpisan dopis z žigom MČ se nanaša na komunalno komisijo in ne na pristojni organ odločanja MČ. Glede pojasnila, da je pobudo za spremembo štiripasovne ceste, ki je bila zgrajena v skladu s prostorskim izvedbenim aktom (zazidalnim načrtom) in gradbenim dovoljenjem, v dvopasovnico, zaradi potreb po parkirnih prostorih idr., podala MČ Nova Vas leta 2014, prosilka izpostavlja, da je nepodpisan dopis št. 36/2014 z oznako l.r. podal predsednik Komisije za komunalo in ne MČ - sklepa ali zapisnika pristojnega organa, to je Svet MČ, ni. Prav tako ni dokumenta o potrditvi idejnega načrta. Ni dokaza, da je bila podana pobuda leta 2014 vključena v plane 2015, 2016, 2017 niti 2018, ko je MČ 23. 5. 2018 izvedla poimensko poizvedbo o predlaganih projektih v interesu krajanov MČ Nova Vas.
2.    Kljub obsežnemu kopiranju nepomembnih prilog, dokument »Predlog umirjanja prometa kot ideje«, posredovane na MČ, ni predložen.
3.    Podlaga za izbiro (naročilnice oz. pogodbe, datum, izvajalec, cena, ...) izdelave Strokovnih podlag Urada KPP ni izkazana.
4.    Ni pojasnjeno, na kakšen način je bilo delo oddano izbranemu podjetju Gradbeni biro, Urška Kristovič s.p..
5.    Ni dokazil. Zastavlja se tudi vprašanje, kako je lahko prišlo do naročila in kakšna je (ne)odgovornost pristojnih uradnih oseb, da razpolagajo z javnimi sredstvi brez ustreznih analiz. Kaj je v zvezi s takim načinom dela storil nadzorni odbor organa.
6.    Manjka dokumentacija (imena, datum, način predstavitve, vsebina, zapisnik) ter pojasnilo, kdaj in kako je potekalo obveščanje ali izjava, da obveščanja občanov ni bilo.
7.    O konkretnem primeru ni podane nobene dokumentacije (zapisnik, datum, imena). Ker gre za gradbeni poseg in poseg v spremembo profila, ki je bil določen z zazidalnim načrtom (PIA), manjka pojasnilo, kako je bil strokovno in pravno upoštevan postopek spremembe prostorskega akta.
8.    Odgovor je nepopoln - kdaj je bila javna razprava, kje je dokumentacija, zapisniki z zaključki.
9.    Vprašanja so bila naslovljena na organ, ki bi odgovore lahko (moral) pridobiti od MČ.
10.    Vprašanje »Kako je potekala oddaja projektov?« se je nanašalo na postopek oddaje izbiranja izdelovalca projektov (strokovnih podlag - idejne rešitve in PZI).
11.    Manjka dokumentacija in zapisnik o pregledu.
12.    Pojasnilo, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, ker gre »za dela v javno korist«, niso dokumentirana.
13.    Odgovor o razpisu je nepopoln in datumsko nepregleden. Iz posredovane dokumentacije je razvidnih več datumov objave javnega naročila na portalu JN. Iz prikazanih podatkov ni možno transparentno zaključiti kaj, kako in zakaj je bilo delo oddano.
14.    Dokumenta o ponudbi za znesek 185.835,00€, vključno s popisi del in specifikacijo cene, ni. Posredovani podatki ne pojasnjujejo ničesar vprašanega.
15.    Iz odgovora ni razvidno, ali je bil podpisnik pogodbe seznanjen, da pogodba cenovno ni ugodna, da poseg prostorsko ni utemeljen z dokumentacijo, na podlagi katere je bila cesta zgrajena in da je finančna konstrukcija zaprta na račun preusmerjanja sredstev namenjenih drugim programom.
16.    Manjkajo podatki o prerazporeditvi sredstev iz drugih proračunskih postavk. Ni razvidno na račun opuščanja katerih programov (interesov) je organ porabil sredstva za poškodovanje Kardeljeve ceste. Zneski na posredovani dokumentaciji se ne ujemajo.
17.    V ponudbeni dokumentaciji ponudnik izjavlja, da nastopa sam, brez podizvajalcev, iz posredovane dokumentacije pa izhaja, da je takoj po podpisu pogodbe sklenil aneks, s katerim v posel uvaja podizvajalca. Ker Nigrad d.d. v svojih ponudbah ni predvidel podizvajalcev, uvedel pa jih je neposredno po sklenitvi pogodbe, se zastavlja vprašanje, zakaj mu je naročnik to dovolil. Kako je mogoče, da se je aneks št. 1, s podizvajalcem, glasil na popolnoma enak znesek, kot je bil dan v osnovni ponudbi, brez podizvajalca in kako je mogoče, da del, opisanih v postavki 0009, ni izvajal podizvajalec ampak podjetje Nigrad d.d. - podizvajalec je le dobavil robnike. Dodatno prosilka sprašuje, kako je to spremljal nadzorni organ investitorja in kako to, da naročnik (investitor) tega ni zaznal in ukrepal.
18.    Po osnovni pogodbi je bil rok za izvedbo del 37 (30) koledarskih dni. Podaljšanje roka je naročnik priznal za 120 dni, kar utemeljuje sum, da je šlo za neutemeljeno naročilo in nevestno poslovanje naročnika.
19.    Odgovor kaže na strokovno nesposobnost odgovornih za vodenje te investicije.
20.    Prikazani podatki se nanašajo na dobavo, dovoz in vgraditev betonskih robnikov na betonske temelje. Manjka podatek o stroških nabave robnikov in dostave ne gradbišče.
21.    Manjkajo stroški za nadzor, za projekte, s katerimi bi naročnik moral razpolagati.
22.    Organ mora pridobiti zahtevane podatke od podjetja Nigrad d.d.. Obnova hodnika se je izvajala v sklopu istega gradbišča, zato mora naročnik podatke pridobiti in preveriti, ali so bila dela opravljena v breme javnih sredstev.
Pregled odgovorov, neodgovorjena in dodatna vprašanja:
1.    Iz dokumentov ni razvidna projektna naloga (izhodišča in smernice naročnika). Smernice ne vključujejo potrebe po uskladitvi z nadrejenimi prostorskimi rešitvami, prav tako naloga ne vsebuje analize stanja. Odgovora, kakšen je projektantski popis del in predračun organ še vedno ni podal. Prav tako ne podatkov o PZI iz leta 2018.
2.    Odgovor, da so vsi realizirani projekti razvidni iz zaključnih računov, ki so dostopni na spletni strani organa, je neustrezen.
3.    Ni pojasnjeno, katera komisija predlaga MČ uvedbo parkirnih con.
4.    Manjkata dokument o naročilu in plačilu in zapisnik o izbiri izvajalca strokovnih podlag.
5.    Organ naj predloži zapisnik s sklepi MČ. Iz javno dostopnih podatkov znesek 1.200,00€ ni razviden.
6.    Odgovor na vprašanje »V čigavi pristojnosti je odločanje o spremembah temeljnega prometnega režima       (sprememba primarnih mestnih štiripasovnic v dvopasovnice)?« je napačen in zavajajoč. Za temeljne prostorske ureditve (tudi prometne) je pristojen mestni svet in ne uradniki.
7.    Organ naj dostavi dokumentacijo iz katerega bo razvidno kako je potekala javna razprava v MČ.
8.    Podatek naj organ pridobi od MČ in ga posreduje prosilki.
Odgovor na vprašanje, kdo, kdaj in na kašen način je odločal o predlogu oženja Kardeljeve ceste v Mariboru prosilki ni sprejemljiv, saj sprememba temeljnega prometnega režima ne more biti predmet odločanja uradnikov. Poročil/zapisnikov o pregledu projektov organ ni predložil, zato trditve ni možno transparentno preizkusiti. Pojasnilo, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, ker gre »za dela v javno korist«, ni strokovno ustrezno in ni utemeljeno, saj gradbeni zakon ne vsebuje izjem za gradnjo v javno korist. Odgovori o stroških projektov, nadzora in projektantskega predračuna del so nepopolni. Organ naj od izvajalca Nigrad d.d. pridobi in predloži podatke o stroških obnove dela hodnika za pešce na Bolfenški ulici, ki so jih delavci izvajali istočasno z obnovo Kardeljeve ceste v Mariboru. Kot primer neustreznega pojasnila prosilka izpostavlja dopis MČ Nova vas, št. 36/2014 z dne 14. 3. 2014. Iz prejete dokumentacije gre sklepati, da obnova Kardeljeve ceste ni potekala na zakonit in transparenten način.

IP je dne 27. 5. 2019 prejel dopis organa št. 09002-41/2018-11 z dne 22. 5. 2019, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Na podlagi poziva IP št. 090-131/2019/3 z dne 3. 7. 2019 je organ IP posredoval dopis št. 09002-41/2018-15 z dne 9. 8. 2019, v katerem je navedel, da prosilka zahteva dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja, ki pa jih  organ prosilki na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan podati. Prosilki je bila posredovana vsa dokumentacija, ki je bila predmet njene zahteve. Organ še dodaja, da gre v konkretnem primeru za nestrinjanje s celotnim projektom prenove Kardeljeve ceste v Mariboru in da prosilka pravzaprav zahteva odgovore na svoje pomisleke glede celotnega postopka in ureditve Kardeljeve ceste kot take. Vsa pojasnila in odgovore na pomisleke, ki jih prosilka navaja v pritožbi, pa bi prosilka lahko dobila na osebnem razgovoru pri Uradu za komunalo, promet in prostor organa. V osebnem razgovoru bi lahko tudi ugotovili, ali obstajajo še kakšni dokumenti, v katere bi vlagateljica dejansko želela vpogledati oz. jih prejeti v obliki fotokopij. Organ poudarja, da se zaveda svojih obveznosti glede transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

IP pojasnjuje, da je prosilka na organ dne 14. 12. 2018 naslovila zahtevo v obliki vprašanj, na katero je organ odgovoril z dopisom št. 09002-41/2018-3 z dne 16. 1. 2019, s katerim je prosilki posredoval vso dokumentacijo v zvezi s posegom v Kardeljevo cesto v Mariboru. Na podlagi prejete dokumentacije je prosilka na organ dne 28. 2. 2019 naslovila novo zahtevo, v kateri navaja, da ni prejela vseh zahtevanih odgovorov in pojasnil, prav tako izraža nestrinjanje s samo vsebino prejete dokumentacije, organu pa zastavlja še dodatna vprašanja. Na podlagi omenjene zahteve je organ prosilki z izpodbijano odločbo posredoval še dokumentacijo, ki se nanaša na izvajalca (Nigrad d.d.) gradnje v zvezi s spremembo prometnega režima in ukrepa na Kardeljevi cesti v Mariboru, hkrati pa ji je posredoval tudi dopis, v katerem prosilki, glede na sklope vprašanj, odgovarja na vprašanja in podaja dodatna pojasnila. Dne 3. 5. 2019 je prosilka vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri navaja, da so vsi dosedanji odgovori organa še vedno formalistični, nepopolni, nedokumentirani, pomanjkljivi, nerelevantni, zavajajoči, nenatančni ipd., ter da še vedno ni prejela vseh zahtevanih obrazložitev, odgovorov, dokazil na zastavljena vprašanja.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je bil organ ves čas postopka pripravljen sodelovati s prosilko pri reševanju njenih zahtev, saj ji je posredoval vse dokumente, iz katerih bi lahko izhajali odgovori na njena vprašanja. Kot izhaja iz zahteve prosilke in iz njenih pritožbenih navedb, prosilka od organa zahteva, da dopolni svoje odgovore in odgovori na vsa še ne odgovorjena in dodatna vprašanja oz. da pojasni postopek ureditve Kardeljeve ceste v Mariboru, saj iz podanih odgovor in prejete dokumentacije utemeljitve za poseg v rekonstrukcijo Kardeljeve ceste v Mariboru, po njenem mnenju, niso celovito in prepričljivo utemeljene. Prav tako prosilka v pritožbi izraža nestrinjanje oz. pomisleke v zvezi s celotnim postopkom in izraža svoje mnenje, prepričanje oz. iz pritožbenih navedb prosilke izhaja, da se le-ta ne strinja s samo vsebino dokumentov, saj navaja, da je v njej vrsto napak, pomanjkljivosti, nepravilnosti ipd., kar kaže na to, da sprememba cestne ureditve ni potekala na zakonit in transparenten način.

Glede na to, da prosilka v zahtevi/pritožbi ves čas poudarja, da želi pridobiti določena pojasnila in obrazložitve v zvezi z rekonstrukcijo Kardeljeve ceste v Mariboru, IP pojasnjuje, da organ pri tem, ko prosilki posreduje vso zahtevano dokumentacijo, po ZDIJZ ni dolžan tudi odgovarjati na vprašanja ali podajati pojasnil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organi v postopku dostopa do informacij javnega značaja prav tako niso dolžni izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil, niti izdelovati, predelovati, dograjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo. Vsi pritožbeni očitki, ki se nanašajo na vsebino posameznih posredovanih dokumentov, so tako za odločanje v tem pritožbenem postopku pravno neupoštevni.

Da je organ nedvomno pripravljen sodelovati s prosilko pri reševanju njene zahteve, kaže tudi to, da je organ prosilki posredoval dodatna pojasnila na v zahtevi zastavljena vprašanja, čeprav, kot že zgoraj navedeno, na podlagi določb ZDIJZ tega ni bil dolžan. Da je organ pripravljen sodelovati s prosilko, izhaja tudi iz dopisa organa z dne 9. 8. 2019, v katerem navaja, da prosilka lahko zaprosi za osebni razgovor pri Uradu za komunalo, promet in prostor organa, kjer bi lahko v neposrednem razgovoru dobila vsa potreba pojasnila in obrazložitve. V osebnem razgovoru pa bi lahko tudi ugotovili, ali morebiti obstajajo še kakšni dokumenti, ki bi jih prosilka dejansko želela imeti.

Glede navedb prosilke, da iz prejete dokumentacije izhaja, da sprememba ceste ni potekala na zakonit in transparenten način IP pojasnjuje, da pritožbeni postopek po ZDIJZ nikakor ni namenjen ugotavljanju, ali je bil določen postopek pravilno izpeljan ali ne. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, IP pa se v vsebino dokumentov in v dejstva, ki iz nje izhajajo, ni pristojen spuščati.

Glede navedb prosilke, da napotitev organa na spletno stran, kjer naj bi bili iz zaključnih računov proračuna organa razvidni vsi realizirani projekti, ni v skladu z ZDIJZ, IP pojasnjuje, da je organ ravnal v skladu z določili ZDIJZ, in sicer v skladu s 5. točko 6. člena ZDIJZ, ki določa, da v kolikor prosilec zahteva informacijo, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidenca, ali na drug način že enostavno javno dostopna, mu organ posreduje le napotilo, kje se informacija nahaja.

Glede navedb prosilke, da naj organ vse manjkajoče in zahtevane dokumente pridobi od podjetja Nigrad d.d., IP opozarja, da sta organ in družba Nigrad d.d. dva samostojna zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, da organa nimata skupne uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar vsak organ lahko odloča zgolj o tistih dokumentih, s katerimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki pri tem organu, in ni dolžan od drugega organa pridobivati dokumentov, s katerimi ne razpolaga. Dejstvo, da je družba Nigrad d.d. z organom sklenila pogodbo, še ne pomeni, da je organ dolžan odločati tudi o dokumentih, s katerimi razpolaga družba Nigrad d.d.. Tak argument bi bilo mogoče upoštevati le v primeru, da bi o vseh dokumentih organa in družbe Nigrad d.d. odločala ena uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, kot zgoraj navedeno, pa v konkretnem primeru ni tako.

V kolikor bi prosilka želela pridobiti določeno dokumentacijo tudi od družbe Nigrad d.d., ji IP svetuje, naj se z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obrne direktno na omenjeno družbo, pri čemer naj v zahtevi jasno navede, kateri dokumenti so predmet njene zahteve.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP, podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odločbo št. 09002-41/2018-6 z dne 15. 4. 2019, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke