Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 30.07.2019
Title: prosilec - Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora
Number: 090-176/2019
Category: Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje seznama podpisnikov peticije. Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil, saj seznam vsebuje varovane osebne podatke.  V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da seznam podpisnikov peticije predstavlja varovane osebne podatke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6.člena ZDIJZ, uporaba Institut delnega dostopa, ki je je urejen v 7. členu ZDIJZ, pa v konkretnem primeru ni smiselna, saj bi moral organ prekriti vse varovane osebne podatke iz seznama podpisnikov peticije in bi prosilec razpolagal zgolj z neizpolnjenim »obrazcem«, . IP  je pritožbo zavrnil in potrdil odločitev prvostopenjskega organa.

 

ODLOČBA:

 

 

 

Številka: 090-176/2019/2

Datum: 30. 7. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 7. 2019, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za urejanje prostora, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-44/2019-2 z dne 15. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 17. 7. 2019 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za urejanje prostora, št. 090-44/2019-2 z dne 15. 7. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 17. 6. 2019 na organ naslovil zahtevo za vpogled ali posredovanje seznama podpisnikov Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline, ki jo je Civilna iniciativa posredovala na MOL, aprila 2017 in jo je podpisalo 1420 ljudi. 


Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo, št. 090-44/2019-2 z dne 15. 7. 2019, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da prosilec izrecno zahteva seznam podpisnikov peticije, tj. njihove osebne podatke, zato zahtevi ni bilo mogoče niti delno ugoditi na način, da bi se osebni podatki iz dokumenta izločili, kot to predvideva 7. člen ZDIJZ.  Organ je  navedel, da seznam podpisnikov peticije vsebuje njihove osebne podatke, delni dostop do osebnih podatkov pa ni mogoč, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

 

Dne 17. 7. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-44/2019-2 z dne 15. 7. 2019, v kateri je navedel, da ni zahteval osebnih podatkov podpisnikov, kot to navaja organ v izpodbijani odločbi, temveč podatke o imenih podpisnikov brez drugih osebnih podatkov, kar bi mu organ z lahkoto omogočil z vpogledom v seznam podpisnikov peticije, na način, da prekrije osebne podatke, razen imen in priimkov podpisnikov. Prosilec se ne strinja z navedbo organa, da delni dostop do podatkov ni mogoč, saj meni, da se v dokumentu z lahkoto prekrije vse, kar se ne sme razkriti. Prosilec še navaja, da so podpisniki sami podali javno peticijo in so s tem že sami razkrili osebne podatke, kar pomeni, da to ni več varovana kategorija. Prosilec zahteva, da se mu omogoči vpogled v željeni seznam podpisnikov peticije, v obsegu, ki ga dovoljuje zakonodaja.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-44/2019-4 z dne 23. 7. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Iz pritožbe prosilca z dne 17. 7. 2019 izhaja, da se prosilec pritožuje v delu, ki se nanaša na dostop do seznama podpisnikov Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline, ki jo je Civilna iniciativa posredovala na MOL v aprilu 2017, iz katerega izhajajo le imena in priimki podpisnikov. Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in pri dostopu do zahtevanega dokumenta prosilcu v celoti zavrnil dostop, zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP v nadaljevanju ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 17. 6. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Po pregledu posredovane dokumentacije,  IP ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da zahtevan dokument, to je seznam podpisnikov Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline, ki jo je Civilna iniciativa posredovala na MOL, aprila 2017, izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je IP  v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do dokumenta dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

 

IP je ob pregledu dokumenta ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pred nadaljnjo obrazložitvijo IP izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Ime in priimek podpisnika Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline, ki jo je Civilna iniciativa posredovala na MOL, aprila 2017 nedvomno predstavlja varovan osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ker gre za seznam podpisnikov Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline, katerega podpisniki so krajani točno določenega, razmeroma majhnega območja, bi lahko bili posamezniki določljivi že na podlagi podatkov o lokaciji.

 

Predmetna uredba obdelavo osebnih podatkov opredeljuje kot vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

 

Še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno z veljavnim 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

 

Peticija oz. podpisovanje peticije se lahko razlaga kot ena od oblik osebnega izjavljanja. V obstoječi ustavnopravni ureditvi bi lahko peticijo označili kot vsako zahtevo oz. pobudo enega ali več državljanov, za katero ti ocenjujejo, da je splošnega pomena, zaradi česar jo naslavljajo praviloma na državne organe. To so na ravni države zlasti Državni zbor, Vlada in Predsednik republike, na lokalni ravni pa predstavniški organi lokalnih skupnosti in župani občin. Osebni podatki na peticiji omogočajo preverjanje števila pobudnikov in preprečujejo zlorabe pri izražanju pobude (npr. da bi ista oseba dala dva ali več podpisov). Namen zbiranja osebnih podatkov je torej zgolj, da se ugotovi, ali je pobudo podprlo dovolj pobudnikov in morebitno preprečevanje zlorabe pri izražanju pobude, na to pa mora paziti že organizator zbiranja podpisov, ki je moral poskrbeti, da so bili posamezniki seznanjeni z namenom zbiranja osebnih podatkov in tudi s tem, kdo bodo prejemniki (oziroma naslovniki) tako zbranih osebnih podatkov. Iz seznama Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline je razvidno, da so podpisniki svoje osebne podatke posredovali za namene strinjana z besedilom Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline in izražanju podpore prizadevanju Civilne iniciative, kot pobudniku peticije. Glede na navedeno IP ne more slediti navedbam prosilca, da so podpisniki že sami razkrili osebne podatke s podpisom javne peticije, organ namreč zbranih osebnih podatkov podpisnikov v nobenem primeru ne sme uporabiti za namene, ki so v neskladju z namenom zbiranja podpisov ter jih brez izrecne zakonske podlage posredovati tretjim osebam.

 

IP je ugotovil, da pravna podlaga za javno razkritje osebnih podatkov posameznika na Seznamu podpisnikov Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline, ne obstaja. Glede na navedeno gre za varovane osebne podatke in organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu, razen če je podana izjema od izjem od prostega dostopa. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilec in organ nista sklicevala.

 

K navedbam prosilca, da se v dokumentu z lahkoto prekrije vse, kar se ne sme razkriti, IP pojasnjuje, da uporaba Institut delnega dostopa, ki je je urejen v 7. členu ZDIJZ, v konkretnem primeru ni smiselna, saj bi moral organ prekriti vse varovane osebne podatke iz seznama podpisnikov Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline, vključno z imenom in priimkom, kar pomeni, da bi prosilec razpolagal zgolj z neizpolnjenim »obrazcem«, to pa prosilcu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev zahtevanega dokumenta. Tudi Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226). Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Če bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost, zato za prosilca ne bi bil več smiseln.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti, saj tudi ime in priimek podpisnika Peticije za sonaraven razvoj Rožne doline predstavlja varovan osebni podatek, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.