Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 25.05.2020
Title: prosilec - Mestna občina Ljubljana
Number: 090-1/2020
Category: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do dokumentov povezanih z hrupom (dovoljenj glede obremenitev okolja s hrupom v letu 2018 in 2019,  poročil o emisijah hrupa v okolju,  poročil o izvajanju meritev hrupa med prireditvami v letu 2018 in 2019 in morebitne druge dokumentacije v zvezi s hrupom) ob prireditvah na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Organ je prosilcu posredoval dokumentacijo, ki jo je našel v zvezi s prosilčevo zahtevo, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil, ker z drugimi dokumenti ne razpolaga. IP je ogledu in camera ugotovil, da organ razpolaga še z nekaj dokumenti, ki jih je mogoče šteti kot predmet zahteve, zato je pritožbi delno ugodil in organu naložil tudi posredovanje teh dokumentov.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-1/2020/8

Datum: 25. 5. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 1. 2020, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 27. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 13. 1. 2020 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, št. 35400-126/2019 – 4, z dne 27. 12. 2019 v prvi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
  • Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom št. 35400-116/2019-4 z dne 23. 9. 2019, ki ga je izdala Mestna občina Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Trg MDB 7, Ljubljana, za obdobje 2. 10. 2019 med 17:00 in 21:00 uro.
  • Poročilo o emisiji hrupa v okolje št. MO 86/19-05MŽ z dne 17. 9. 2019, izdelovalca Komplast VDPV, d. o. o., Ljubljana
  • Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom št. 35400-77/2018-2 z dne 9. 7. 2018, ki ga je izdala Mestna občina Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Trg MDB 7, Ljubljana, za obdobje 15. 7. 2018 med 15:00 in 21:00 uro.
  • Poročilo o emisiji hrupa v okolje št. MO 83/18-05MŽ z dne 8. 7. 2018, izdelovalca Komplast VDPV, d. o. o., Ljubljana
  • Soglasje za uporabo Pogačarjevega trga št. LPT-356-1023/2019-001 z dne 11. 11. 2019 za obdobje 29. 11. 2019 do vključno 5. 1. 2020,
  • Obrazec za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije) št. 3210-812/2018-1 z dne 17. 8. 2018 in št. 3210-733/2018-1 z dne 3. 7. 2018, pri čemer se na obeh dokumentih prekrije telefonska številka, podpis in elektronski naslov.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 14. 11. 2019 v zvezi s hrupom ob prireditvah na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med drugim zahteval dostop do: - dovoljenj MOL glede obremenitev okolja s hrupom v letu 2018 in 2019, - poročil o emisijah hrupa v okolju, - poročil o izvajanju meritev hrupa med prireditvami v letu 2018 in 2019, - morebitne druge dokumentacije v zvezi s hrupom med prireditvami na Pogačarjevem trgu v Ljubljani (načrt prireditvenega prostora, dokumentacija o moči in številu zvočnih naprav,…itd.), - morebitnih uporabnih dovoljenj za prireditveni prostor na Pogačarjevem trgu, Ljubljana, - dovoljenj MOL glede obratovalnega časa gostinskih obratov v času prireditev. Pri tem je navedel, da stanuje na naslovu Ciril Metodov trg 4, Ljubljana, ki meji na Pogačarjev trg, kjer je v času prireditev (zlasti prednovoletnih) zaradi neznosnega vsakodnevnega hrupa iz zvočnih naprav na Pogačarjevem trgu onemogočeno normalno življenje, bivanje in spanje. V vlogi prijavlja svojo udeležbo kot stranka v postopku izdaje dovoljenja za obremenite okolja s hrupom in izdaje dovoljenja organa glede obratovalnega časa gostinskih obratov v času prireditev na Pogačarjevem trgu v letu 2019. Za posredovanje dokumentacije naproša na podlagi ZUP kot stranka postopka oziroma na podlagi določb ZDIJZ.

 

Iz uradnega zaznamka št. 35400-126/2019-2 z dne 27. 12. 2019 izhaja, da je organ vlogo prosilca obravnaval na podlagi ZDIJZ in da je bilo v zvezi s prvo in drugo alinejo zahtevka prosilcu ugodeno in da mu je organ z dopisom št. 35400-126/2019-3 z dne 27. 12. 2019 posredoval: - Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom št. 35400-119/2018-2 z dne 17. 12. 2018, ki ga je izdal Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Trg MDB 7, Ljubljana, za obdobje 25. do 31. 12. 2018, - Poročilo o emisiji hrupa v okolje št. MO 130/18-05MŽ z dne 30. 11. 2019, izdelovalca Komplast VDPV, d. o. o., Ljubljana, - Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, št. 35400-125/2019-3 z dne 13. 12. 2019, ki ga je izdal Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Trg MDB 7, Ljubljana, za obdobje 25. do 31. 12. 2019, - Poročilo o emisiji hrupa v okolje št. MO 112/19-05MŽ z dne 18. 11. 2019, izdelovalca Komplast VDPV, d. o. o., Ljubljana, - Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, št. 35400-129/2019-3 z dne 26. 11. 2019, ki ga je izdal Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Trg MDB 7, Ljubljana, za obdobje 29. 11. do 23. 12. 2019, in 1. 1. do 5. 1. 2019, - Poročilo o emisiji hrupa v okolje št. MO 116/19-05MŽ z dne 25. 11. 2019, izdelovalca Komplast VDPV, d. o. o., Ljubljana. V preostalem delu zahteve prosilca pa je organ izdal odločbo št. 35400-126/2019-4 z dne 27. 12. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), iz katere izhaja, da je organ zahtevo prosilca glede tretje do šeste alineje zavrnil, ker se dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca pri organu ne nahaja. Navedeno je, da poročil o izvajanju meritev hrupa med prireditvami v letu 2018 in 2019 nima, ker organ meritev med prireditvami ni izvajal. Vsa dokumentacija, ki se nanaša na obremenitev okolja s hrupom ob prireditvah na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v letu 2018 in 2019 je bila prosilcu posredovana, z drugo dokumentacijo pa ne razpolaga. Navedel je, da organ ne izdaja uporabnih dovoljenj za prireditveni prostor na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, zato ta dokument ne obstaja. Dovoljenja za javne prireditve izdajajo upravne enote. Organ je prav tako navedel, da ne izdaja dovoljenj glede obratovalnega časa gostinskih obratov v času prireditev na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Izdajajo se soglasja za obratovanje v rednem in podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov, ki pa se vodijo po nazivu gostinskega obrata in ne po lokacijah.

 

Prosilec je dne 10. 1. 2020 podal pritožbo, s katero izpodbija odločitev organa tako v zavrnilnem kot tudi v ugodilnem delu. V pritožbi prosilec prilaga obvestilo o javni prireditvi »Praznični sejem in spremljevalni dogodki« za obdobje od 6. 12. 2018 do 6. 1. 2019 za lokacijo Ljubljana, staro mestno jedro, Breg, Novi trg, Petkovškovo nabrežje, Prešernov trg, organizatorja Turizem Ljubljana in za javno prireditev »Glasba na Pogačarjevem trgu« za obdobje od 6. do 23. 12. 2018, organizatorja Tjaše Pustotnik, s. p. Ob tem navaja, da mu organ za lokacijo Pogačarjev trg ni dal vseh dovoljenj MOL glede obremenitev okolja s hrupom in poročil o emisijah hrupa v okolju. To zatrjuje za obdobje od konca novembra 2018 do 23. 12. 2018 oziroma do začetka januarja 2019 ter kot primeroma za organizatorja prireditve Tjašo Pustotnik, s. p ter Turizem Ljubljana. Prosilec prav tako navaja, da je organ v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik zemljišča na Pogačarjevem trgu, zato četudi ni pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja, razpolaga z morebitnimi izdanimi uporabnimi dovoljenji za prireditveni prostor na Pogačarjevem trgu, ki ga organ pridobi od drugih oseb. Prosilec nadalje navaja, da organ priznava, da obstajajo in da izdaja soglasja za obratovanje v rednem in podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov, ki pa jih ni posredoval prosilcu.

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 35400-126/2019-7 z dne 3. 2. 2020, IP odstopil v reševanje.

 

IP je dne 3. 3. 2020 z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju napravil zapisnik št. 090-1/2020/3 z dne 3. 3. 2020 in dne 9. 2. 2020 prosilca z njim tudi seznanil. Po opravljenem ogledu je organ dne 21. 5. 2020, po ponovnem pozivu za dostavo dokumentov, IP posredoval še Poročilo o emisiji hrupa v okolje št. MO 83/18-05MŽ z dne 8. 7. 2018, izdelovalca Komplast VDPV, d. o. o., Ljubljana in Poročilo o emisiji hrupa v okolje št. MO 86/19-05MŽ z dne 17. 9. 2019, izdelovalca Komplast VDPV, d. o. o., Ljubljana.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, oziroma o zahtevku prosilca za vstop kot stranka v postopek izdaje dovoljenja glede obremenitev okolja s hrupom, ipd. Navedeno je predmet drugih postopkov oziroma sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

1. Glede prve in druge alineje zahteve

 

Prosilec je v svoji zahtevi pod prvo alinejo navedel, da zahteva izdana dovoljenja organa glede obremenitev okolja s hrupom v letu 2018 in 2019 in poročila o emisijah hrupa v okolju. Organ je o prvi in drugi alineji zahteve prosilcu omogočil dostop do treh dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom na Pogačarjevem trgu, ki so zajemala obdobje 25. do 31. 12. 2018, 25. do 31. 12. 2019 ter tretje za 29. 11. do 23. 12. 2019 in 1. 1. do 5. 1. 2019. V zvezi z navedenimi tremi dovoljenji mu je omogočil dostop tudi do poročil o emisiji hrupa v okolje, na podlagi katerih so bila dovoljenja izdana. Prosilec v pritožbi vztraja, da organ v tem delu njegovega zahtevka razpolaga še z drugimi dovoljenji za leti 2018 in 2019. Pri tem posebej opozarja na objavo javnih prireditev v letu 2018, in sicer »Praznični sejem in spremljevalni dogodki«, na lokacijah Staro mestno jedro – Breg, Novi trg, Petkovškovo nabrežje, Prešernov trg, organizatorja Turizem Ljubljana in prireditve »Glasba na Pogačarjevem trgu«, na lokaciji Pogačarjev trg, organizatorja Pustotnik Tjaša, s. p.

 

V zvezi s pritožbenim sklicevanjem prosilca na dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom za lokacije Staro mestno jedro – Breg, Novi trg, Petkovškovo nabrežje, Prešernov trg, organizatorja Turizem Ljubljana, IP ugotavlja, da s tem prosilec zahteva druge dokumente kot pa jih je v svoji zahtevi, v kateri je zahteval dokumente za lokacijo Pogačarjev trg in o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. IP pojasnjuje, da lahko stranka v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Povedano drugače, prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Torej, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih ni navedel v zahtevi. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. V nadaljevanju je IP presojal utemeljenost pritožbe v dovoljenem delu, torej v delu, ki se nanaša na odločitev organa o zahtevi za dostop do dovoljenj glede obremenitev okolja s hrupom v letu 2018 in 2019 in poročil o emisijah hrupa v okolju na Pogačarjevem trgu.

 

Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je zahtevo prosilca razumel le v smislu prireditev na Pogačarjevem trgu v prednovoletnem času za leti 2018 in 2019, ne pa tudi za drugi del posameznega leta in da mu je posredoval vse dokumente s tem v zvezi ter da druga dovoljenja za prireditve v tem obdobju niso bila izdana. Na ogledu in camera se je preverilo še v evidencah organa, ali je bilo s tem v zvezi izdano še kakšno drugo dovoljenje. V »wordovi« evidenci javnega uslužbenca, ki vodi upravne postopke v zvezi z izdajo dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, je bilo ugotovljeno, da z iskanjem »pogačarjev« prikaže 32 zadetkov, kar predstavljajo vse zadeve izdaje dovoljenj za lokacijo na Pogačarjevem trgu od leta 2009 dalje. Ker se zahteva nanaša le na leti 2018 in 2019, je bilo preverjeno, katera zadeve se nanašajo na zadevno obdobje. Ugotovljeno je bilo, da je to pet zadev s klasifikacijsko številko 35400, in sicer zadeve št. 37/2018, št. 77/2018, št. 119/2018, št. 116/2019 in št. 129/2019. Iz poteka dosedanjega postopka izhaja, da je bil prosilcu že omogočen dostop do dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom št. 119/2018, št. 129/2019 in št. 125/2019. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da tovrstno iskanje ni prikazalo zadeve št. 125/2019, ki pa jo je organ po lastnem poznavanju evidence zadev prepoznal kot ustrezen dokument. Obenem je bilo ugotovljeno, da je bilo dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom št. 37/2018 zaprošeno med drugim za lokacijo na Pogačarjevem trgu, a je stranka kasneje spremenila lokacijo prireditve in se je prireditev v maju 2018 odvijala v Križankah in ne na Pogačarjevem trgu. Glede zadeve št. 77/2018 je bilo ugotovljeno, da gre za dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom na Pogačarjevem trgu na javnem shodu »FERFOOD« za obdobje 15. 7. 2018 med 15:00 in 21:00 uro in št. 116/2019 za dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom na Pogačarjevem trgu za javno prireditev »FERFUD TOP DOG« za obdobje 2. 10. 2019 med 17:00 in 21:00 uro. Na ogledu je bilo opravljeno tudi iskanje v iskalniku »Lotus notes«. Organ je pojasnil, da se pod klasifikacijsko številko 35400 vodijo vse upravne zadeve, ki se nanašajo na hrup na območju Mestne občine Ljubljana. Z vpogledom v aplikacijo Lotus Notes je bilo ugotovljeno, da je samo za leto 2019 133 zadev, ki se vodijo pod to številko 35400. Ugotovljeno je bilo, da z iskanjem »pogačarjev« zadeve št. 125/2019 ni bilo mogoče najti, ker v imenu zadeve ni navedbe »Pogačarjev trg«.

 

Glede pritožbenih navedb prosilca, da je bilo v letu 2018 organizatorju Pustotnik Tjaša s. p., izdano dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je bilo v aplikaciji Lotus notes opravljeno tudi iskanje po ključni besedi »Pustotnik«. S tem v zvezi je bilo mogoče najti zadevo št. 35400-1/2018-112, ki se nanaša na »Prijavo uporabe zvočnih naprav« in zadevo št. 215-1/2018. Slednja se nanaša na obvestilo lokalni skupnosti o izvajanju glasbe. Oboje za obdobje 30. 11. 2018 do 23. 12. 2018. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da s tem v zvezi ni bil voden upravni postopek izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ker organizator za njegovo izdajo ni zaprosil. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem prosilca, da je bilo kot organizatorju prireditve Turizem Ljubljana izdano dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je bilo na ogledu in camera v aplikaciji Lotus Notes izvedeno iskanje s ključnimi besedami »december« in »Turizem Ljubljana«. Ob iskanju je prikazalo npr. zadevo št. 35400-129/2019, vendar iz nje izhaja, da je bilo dovoljenje izdano za druge lokacije. Organ je pri tem po lastnem vedenju pojasnil, da se za zadevni leti 2018 in 2019 organizatorju Turizem Ljubljana ni izdalo dovoljenja za Pogačarjev trg, ampak za druge prireditvene prostore, ki pa niso predmet zahteve.

 

Zakon o javnih zbiranjih (Ur. l. RS, št. 64/11, ZJZUPB5, nadaljevanju ZJZ) ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. V skladu sedmim in osmim členom ZJZ prijave shodov oziroma prireditev sprejema policijska postaja, oziroma policijski oddelek ali policijska pisarna, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev, za odločanje pa je na prvi stopnji pristojna upravna enota, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev. V skladu s 13. členom ZJZ je za shode in prireditve: 1. na javni cesti, če predstavljata izredno uporabo ceste; 2. za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige; 3. za prireditev, na kateri se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje; 4. za prireditev, na kateri se pričakuje več kot 3000 udeležencev, potrebno pridobiti dovoljenje. V skladu s 14. členom ZJZ je v prijavi shoda oziroma prireditve in v vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, potrebno navesti: - podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, oziroma firmo, sedež, matično številko in osebno ime zastopnice oziroma zastopnika); - kraj, čas in trajanje shoda oziroma prireditve, program shoda oziroma prireditve in predvideno število udeležencev, če je za prireditveni prostor določena zgornja meja zmogljivosti, pa tudi podatek o največji dovoljeni zmogljivosti prireditvenega prostora po predpisih, ki urejajo graditev objektov ter varstvo pred požarom; - osebne podatke vodje ter vodje rediteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča); če rediteljsko službo opravlja subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja ljudi in premoženja, pa tudi njegove podatke (firma, sedež, matična številka, osebno ime odgovorne osebe); - osebne podatke pooblaščenke oziroma pooblaščenca organizatorja za vročitve na sedežu pristojnega organa (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča) ter način obveščanja; - način varovanja shoda oziroma prireditve z navedbo števila rediteljev ter ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Prijavi mora organizator priložiti soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev. Priložiti mora tudi dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost. Če se na shodu oziroma prireditvi z zvočnimi ali drugimi napravami povzroča čezmeren hrup, pa tudi dovoljenje organa, pristojnega za izdajo. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur. l. RS, št. 118/05, v nadaljevanju Uredba) določa kritične obremenitve okolja zaradi občasne emisije hrupa v okolje, ki jih povzročajo zvočne naprave na shodih in prireditvah, način in pogoje njihove uporabe ter način in pogoje uporabe zvočnih naprav ter druge ukrepe, ki jih morajo za njihovo uporabo izpolnjevati organizatorji shodov in prireditev, z namenom, da med shodom ali prireditvijo zaradi uporabe zvočnih naprav hrup ne presega kritičnih obremenitev okolja, določenih z uredbo. Uredba v šestem členu določa, da mora za uporabo zvočne naprave na prireditvi organizator prireditve pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom v skladu z drugim odstavkom 94. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04). Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom izda pristojni občinski organ občine, na območju katere je kraj prireditve. V vlogi za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je treba navesti naslednje podatke: - odgovorno osebo organizatorja prireditve, - kraj prireditve, - čas poteka prireditve, - čas začetka in konca uporabe zvočnih naprav, - vrsto in število zvočnih naprav, število zvočnikov posamezne zvočne naprave, in mesto namestitve zvočnih naprav. K vlogi za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je treba priložiti poročilo o emisiji hrupa v okolje, katerega izdelavo mora zagotoviti organizator prireditve in iz katerega morajo biti razvidni: - opis in shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč, - način pritrditve opisa in sheme na zvočno napravo in mesto namestitve posameznega zvočnika ter višino njegove namestitve glede na površino prostora, kjer poteka prireditev, in smeri glavnih osi zvočnikov. V določenih primerih Uredba predvideva, da organ lahko izda dovoljenje brez priloženega poročila o emisiji hrupa. Tako je na primer v sedmi in osmi alineji 6. člena Uredbe določeno, da če v poročilu o emisiji hrupa v okolje ni predloga opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč in predlog njune pritrditve na zvočno napravo, če je ta predlog nejasen oziroma neizvedljiv ali če organizator prireditve sam to želi, lahko pristojni občinski organ v dovoljenju za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom naloži organizatorju prireditve, da namesto nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč izvaja meritev hrupa med prireditvijo v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa. V takem primeru mu mora organizator prireditve posredovati poročilo o izvajanju meritev hrupa najpozneje v tridesetih dneh po zaključku prireditve.

 

V skladu z osmim členom Uredbe lahko pristojni občinski organ izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom organizatorju prireditve na podlagi vloge, kateri je namesto poročila o emisiji hrupa v okolje priložena dokumentacija o nazivni električni moči in številu zvočnih naprav ter načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice. V skladu z 11. členom Uredbe organizatorju prireditve ni treba pridobiti dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če namerava prireditev organizirati na prireditvenem prostoru, za katerega je pristojni občinski organ izdal dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja zaradi uporabe zvočnih naprav. Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav na prireditvenem prostoru izda pristojni občinski organ upravljavcu prireditvenega prostora. V takem dovoljenju lahko pristojni občinski organ določi, da je treba namesto nastavitve zvočnih naprav na obratovalno električno moč med prireditvami zagotoviti izvajanje meritev hrupa v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa. V določenih primerih iz 12. člena Uredbe, če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom, dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom organizatorju prireditve ni treba pridobiti. V takem primeru mora organizator shoda ali prireditve v skladu s 14. členom Uredbe uporabo zvočnih naprav na shodu ali prireditvi prijaviti pristojnemu občinskemu organu.

 

IP ugotavlja, da je bilo tekom pritožbenega postopka glede dokumentov iz prve in druge alineje zahteve ugotovljeno, da je organ izdal v letu 2018 in 2019 poleg treh dovoljenj in poročil o emisijah hrupa v okolju, do katerih je že omogočil dostop, še dve dovoljenji za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom in da ima še dve poročili o emisijah hrupa v okolju, ki se vsa nanašajo na Pogačarjev trg. Pri tem je organ pojasnil, da se je v postopku na prvi stopnji osredotočil na del zahteve prosilca, ki poudarja prednovoletni čas. Po presoji IP ni dvoma, da je treba zahtevo prosilca razumeti tako, kot je napisana, in sicer v njej prosilec res izpostavlja le prednovoletni čas, a le kot primeroma in je treba njegovo zahtevo razumeti, da prosilec zahteva dokumente za leti 2018 in 2019, brez omejitev določenega dela leta. Iz dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom št. 35400-77/2018-2 z dne 9. 7. 2018 sicer izhaja, da se nanaša na javni shod, vendar IP ugotavlja, da je treba zahtevo prosilca, v kateri navaja, da naj se mu posreduje »dokumentacija v zvezi s hrupom ob prireditvah na Pogačarjevem trgu«, razumeti širše in da se zahteva nanaša tudi na dokumentacijo v zvezi s hrupom na javnih shodih, ne le prireditvah. Takšnemu stališču je na ogledu in camera pritrdil tudi organ. Ker je organ zahtevo prosilca razumel le v smislu prednovoletnega časa, ni preveril, ali je za leti 2018 in 2019 izdal dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom tudi za druge prireditve. Ker je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da organ razpolaga z dokumenti (dve dovoljenji za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom in njima ustreznima poročiloma o emisijah hrupa v okolju), ki ustrezajo zahtevi prosilca, a mu do njih ni omogočil dostopa, je IP v tem delu pritožbi prosilca ugodil in odločil kot izhaja iz prvih štirih alinej prve točke te odločbe.  

 

V preostalem delu pa so pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na prvi dve alineji njegove zahteve, neutemeljene. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da organ razen dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom in poročil o emisijah hrupa v okolju za leti 2018 in 2019 za lokacijo Pogačarjev trg, do katerih je prosilcu organ že omogočil dostop oziroma je o njih odločeno s to odločbo, drugih dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilca, nima. Dejansko stanje s tem v zvezi je bilo preverjeno tako z izjavo javnega uslužbenca, ki vodi postopke izdaje dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, kot tudi v »wordovi« evidenci javnega uslužbenca. Prav tako pa je bilo dejansko stanje preverjeno v evidenci Lotus Notes. Ker je bilo na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, ugotovljeno, da organ drugih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca v prvi in drugi alineji njegove zahteve nima, je bila pritožba prosilca v preostalem delu zavrnjena z drugo točko te odločbe.

 

V nadaljevanju pa se je IP opredelil tudi do ostalih pritožbenih navedb prosilca, ki so se nanašale na prvo in drugo alinejo njegove zahteve. V pritožbenem postopku se je preverilo dejansko stanje glede pritožbenih navedb prosilca o obstoju dovoljenj za organizatorja Tjašo Pustotnik, s. p. Ugotovljeno je bilo, da organ razen dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom št. 35400-129/2019-3 z dne 26. 11. 2019 in s tem v zvezi povezanega poročila o emisijah hrupa v okolju, Tjaši Pustotnik, s. p., do katerega je organ prosilcu že omogočil dostop, ni izdal drugega dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Na ogledu in camera se je organ opredelil do pritožbenih navedb prosilca, s katerimi je ta zatrjeval, da naj bi bilo Tjaši Pustotnik, s. p. izdano dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom za december 2018. Iz navedb organa, ki so bile podkrepljene z ugotovljenim dejanskim stanjem, izhaja, da je Tjaša Pustotnik, s. p. za obdobje 30. 11. 2018 do 23. 12. 2018 za lokacijo na Pogačarjevem trgu na organ podala obvestilo lokalni skupnosti o izvajanju glasbe in prijavo uporabe zvočnih naprav. Kot izhaja iz zgoraj navedenih predpisov v primeru, da uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom, dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom organizatorju prireditve ni treba pridobiti. V takem primeru mora organizator shoda ali prireditve uporabo zvočnih naprav le prijaviti pristojnemu občinskemu organu. Ker organizator Tjaša Pustotnik, s. p. za obdobje 30. 11. 2018 do 23. 12. 2018 ni zahtevala izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ampak je le prijavila uporabo zvočnih naprav, organ z zahtevanim dokumentom, torej dovoljenjem za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom in temu pripadajočim poročilom o emisijah hrupa v okolju, ne razpolaga. Pri tem IP ugotavlja, da daje Uredba organizatorju možnost uporabe zvočnih naprav na javni prireditvi, ob izpolnjevanju ostalih predpisanih pogojev, brez dovoljenja, ampak le z priglasitvijo prireditve, v takem primeru organ utemeljeno ne razpolaga z dovoljenjem, za katerega ni bil zaprošen za izdajo. IP se pri tem ne spušča v oceno, ali bi si moral organizator dovoljenje pridobiti, ali ne, saj to ni predmet pritožbenega postopka dostopa do informacij javnega značaja, ampak postopka nadzora izvajanja Uredbe (glej določbe 15. člena Uredbe in nasl.).

 

Po oceni IP pa tudi s široko razlago zahteve prosilca ni mogoče razumeti v smislu, da zajema tudi dokumente v zvezi s prijavo uporabe zvočnih naprav in v zvezi z obvestilom organu o izvajanju glasbe. Prosilec je nedvomno zahteval dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ki se izdajo na podlagi vloge v posebnem upravnem postopku. Obvestila lokalni skupnosti o izvajanju glasbe in prijave uporabe zvočnih naprav pa tudi ni mogoče umestiti med ostale zahtevane dokumente, npr. v četrto alinejo zahteve, v kateri je prosilec zahteval morebitno drugo dokumentacijo v zvezi s hrupom med prireditvami na Pogačarjevem trgu v Ljubljani (načrt prireditvenega prostora, dokumentacija o moči in številu zvočnih naprav,…itd.). Iz te alineje namreč izhaja, da se nanaša na dokumentacijo, ki je običajno povezana s čezmerno obremenitvijo okolja s hrupom. Ker za to obdobje (30. 11. 2018 do 23. 12. 2018) za lokacijo na Pogačarjevem trgu ni zaprosil za dovoljenje noben drug organizator javne prireditve, tudi v tem delu ni mogoče slediti pritožbeni navedbi prosilca, da bi mu moral organ omogočiti dostop do dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom in do poročil o emisijah hrupa v okolju za obdobje 30. 11. 2018 do 23. 12. 2018 na lokaciji Pogačarjev trg.

 

Nadalje prosilec v pritožbi zatrjuje, da mu organ ni izročil vseh dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom organizatorja Turizem Ljubljana za Pogačarjev trg. Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da se v zbirki dokumentarnega gradiva Lotus Notes med drugim nahaja zadeva št. 35400-129/2019, ki se nanaša na organizatorja Turizem Ljubljana, vendar iz nje izhaja, da se ta ne nanaša na za Pogačarjev trg. Organ je pri tem po lastnem vedenju pojasnil, da za zadevni leti 2018 in 2019 organizatorju Turizem Ljubljana ni bilo izdano dovoljenja za Pogačarjev trg, ampak za druge lokacije, ki pa niso bile predmet zahteve prosilca. Iz ugotovljenega dejanskega stanja tako izhaja, da organ dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom organizatorja Turizem Ljubljana za leti 2018 in 2019 za lokacijo na Pogačarjevem trgu, nima.

 

2. Glede tretje in četrte alineje zahteve

 

V tretji alineji zahteve je prosilec zahteval poročila o izvajanju meritev hrupa med prireditvami v letu 2018 in 2019, v četrti alineji pa morebitno drugo dokumentacijo v zvezi s hrupom med prireditvami na Pogačarjevem trgu v Ljubljani (načrt prireditvenega prostora, dokumentacija o moči in številu zvočnih naprav,…itd.). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da poročil o izvajanju meritev hrupa med prireditvami v letu 2018 in 2019 organ nima, ker meritev med prireditvami ni izvajal. Vsa dokumentacija, ki se nanaša na obremenitev okolja s hrupom ob prireditvah na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v letu 2018 in 2019 pa je bila prosilcu posredovana, z drugo dokumentacijo pa organ ne razpolaga. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da poročil o meritvah hrupa med prireditvami organ nima zato, ker dovoljenj glede obremenitev hrupa ne izdaja brez predloženih poročil o emisijah hrupa. Glede morebitne ostale dokumentacije v zvezi s hrupom pa je na ogledu in camera organ povedal, da je vse navedeno v poročilih o emisijah hrupa, druge dokumentacije ni.

 

Iz zgoraj navedenih predpisov izhaja, da mora organizator k vlogi za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom priložiti poročilo o emisiji hrupa v okolje. Iz poročila so razvidni opis in shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč, način pritrditve opisa in sheme na zvočno napravo in mesto namestitve posameznega zvočnika ter višino njegove namestitve glede na površino prostora, kjer poteka prireditev, in smeri glavnih osi zvočnikov. Prav tako pa je v Uredbi določeno, kdaj obstaja obveznost izvajanja meritev hrupa med prireditvijo in obveznost posredovanja poročila o izvajanju meritev hrupa. IP ugotavlja, da je organ na ogledu in camera pojasnil, da dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom izdaja vedno le, če je vlogi priloženo tudi poročilo o emisiji hrupa v okolje. Iz predpisov pa izhaja, da so meritve hrupa med prireditvami obvezne, v določenih primerih, ko poročilo o emisiji hrupa v okolje, vlogi za izdajo dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ni bilo priloženo oziroma, ko dovoljenje ni potrebno. IP tako ugotavlja, da organ navaja, da se meritev hrupa med prireditvami ni izvajalo, iz veljavne zakonodaje pa takšna obveznost tudi ne izhaja, zato ne dvomi v trditve organa, da teh dokumentov nima.

 

Glede zahteve v četrti alineji, torej druge dokumentacije v zvezi s hrupom med prireditvami na Pogačarjevem trgu v Ljubljani (načrt prireditvenega prostora, dokumentacija o moči in številu zvočnih naprav) IP ugotavlja, da je glede na predpise in dokumentacijo zadeve razvidno, da za prireditve, za katere je bilo ugotovljeno, da so se v letu 2018 in 2019 odvijale na Pogačarjevem trgu in da je zanje organ izdal dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, organ razpolaga s poročilom o emisiji hrupa v okolje. Iz navedenih poročil pa izhaja opis in shema nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč, način pritrditve opisa in sheme na zvočno napravo in mesto namestitve posameznega zvočnika ter višino njegove namestitve glede na površino prostora, kjer poteka prireditev, in smeri glavnih osi zvočnikov, iz dovoljenja samega pa med drugim tudi moč in število zvočnikov. Morebitna druga dokumentacija, ki jo predpisuje na primer 8. člen Uredbe, bi bila glede na predpis potrebna, v primeru, da poročilo prijavi ne bi bilo priloženo. Ker je organ na ogledu in camera navedel, da dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom brez priloženega poročila o emisiji hrupa v okolje ne izdaja in glede na preostalo ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega izhaja, da organ z drugo dokumentacijo ne razpolaga, je tudi v tem delu organ utemeljeno zavrnil zahtevek prosilca.

 

3. Glede pete alineje zahteve

 

Glede pete alineje zahteve, v kateri je prosilec zahteval morebitna uporabna dovoljenja za prireditveni prostor na Pogačarjevem trgu, je organ v izpodbijani odločbi navedel, da ne izdaja uporabnih dovoljenj za prireditveni prostor na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, zato ta dokument ne obstaja. Dovoljenja za javne prireditve pa izdajajo upravne enote. Na ogledu in camera je organ navedel, da je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL oziroma organ) lastnica Pogačarjevega trga in da ga je dala v upravljanje Javnemu podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice, d. o. o., (v nadaljevanju JP LPT, d.o.o.), ki tako ne rabi posebnega soglasja za uporabo prostora oziroma ga organizatorjem podaja to javno podjetje samo. Na ogledu in camera je organ IP izročil soglasje za uporabo Pogačarjevega trga, ki ga je za obdobja 29. 11. 2019 do 5. 1. 2020, JP LPT, d. o. o izdalo Hiši zabave, Tjaši Pustotnik s. p. Obenem je organ izročil tudi Odlok o urejanju in čiščenju javnih tržnic.

 

IP ugotavlja, da ZJZ v 14. členu določa, da mora organizator prijavi priložiti soglasje lastnice ali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora, na katerem se organizira shod oziroma prireditev. Ker je MOL lastnica površin na Pogačarjevem trgu, je pravno relevantna navedba prosilca, da bi organizator moral pridobiti njeno dovoljenje za uporabo prostora in ga priložiti prijavi za javno prireditev. Vendar pa predpis omogoča, da soglasje poda tudi upravljavec zemljišča, če je zemljišče s strani lastnika dano v upravljanje. Organ se sklicuje na to, da je površine na Pogačarjevem trgu dal v upravljanje JP LPT, d.o.o. IP ugotavlja, da glede na četrti člen Odloka o urejanju in čiščenju javnih tržnic (Ur. l. RS, št. 33/08) sodi med gospodarsko javno službo urejanja in čiščenja javnih tržnic tudi upravljanje javnih tržnic, ki obsega vzdrževanje in oddajo prodajnega prostora v najem ter njihovo uporabo. Med objekte gospodarske infrastrukture javne službe pa glede na 10. člen sodi tudi Centralna ljubljanska tržnica, kjer se nahaja Pogačarjev trg. Glede na prehodne določbe Odloka pa JP LPT, d.o.o., opravlja javno službo po tem odloku. Kot izhaja iz predloženega dokumenta »Soglasje za uporabo Pogačarjevega trga št. LPT-356-1023/2019-001 z dne 11. 11. 2019 za obdobje 29. 11. 2019 do vključno 5. 1. 2020«, ki ga je organ IP izročil na ogledu in camera, izhaja, da soglasje za uporabo Pogačarjevega trga podaja JP LPT, d. o. o., in ne organ. Na ogledu in camera je organ prav tako zatrdil, da drugih soglasij za uporabo Pogačarjevega trga nima. IP ugotavlja, da o vlogi za pridobitev dovoljenja za javno prireditev odloča upravna enota in ne organ kot lokalna skupnost oziroma lastnik. Prav tako iz predpisov izhaja, da stranka postopka izdaje dovoljenja za javno prireditev, ni tudi lastnik nepremičnine, kjer se javna prireditev izvaja niti lokalna skupnost, zato IP ne vidi razlogov, da bi dvomil v navedbe organa, da drugih soglasij za uporabo Pogačarjevega trga nima. Ker glede na podano zahtevo »Soglasje za uporabo Pogačarjevega trga št. LPT-356-1023/2019-001 z dne 11. 11. 2019 za obdobje 29. 11. 2019 do vključno 5. 1. 2020« ustreza zahtevi prosilca iz pete alineje je IP s prvo točko njegovi pritožbi v tem delu ugodil, v preostalem delu, ko pa iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da organ z drugimi soglasji za uporabo Pogačarjevega trga ne razpolaga, je pritožbo zavrnil.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Ob tem IP pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP prav tako odgovarja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

4. Glede šeste alineje zahteve

 

S šesto alinejo zahteve je prosilec zahteval dovoljenja organa glede obratovalnega časa gostinskih obratov v času prireditev. V izpodbijani odločbi je organ navedel, da ne izdaja dovoljenj glede obratovalnega časa gostinskih obratov v času prireditev na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Izdajajo se soglasja za obratovanje v rednem in podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov, ki pa se vodijo po nazivu gostinskega obrata in ne po lokacijah. Na ogledu in camera je organ glede obratovalnega časa gostinskih lokalov povedal, da jih ima evidentirane po nosilcu opravljanja gostinske dejavnosti ali imenu lokala. Če bi prosilec navedel naziv podjetja, ki opravlja gostinsko dejavnost, bi mu organ brez zadržkov takšno soglasje dal. Organ poudari, da s tem v zvezi ne izdaja dovoljenj, ampak soglasja. Na ogledu in camera je IP zaradi razjasnitve dejanskega stanja v zvezi s tem, kateri gostinski obrati, bi bili sploh lahko predmet zahteve, od organa pridobil pojasnilo, da »jurčki«, ki so postavljeni pred koncertnim odrom na Pogačarjevem trgu v času prireditve, niso obrati in za njih organ ne izdaja soglasij za gostinske obrate za delovni čas. Organu prav tako ni znano, kako se je za te »jurčke« urejalo delovanje. S tem je mišljeno, da se ne ve, ali je bilo to urejeno v razmerju do organizatorja prireditve, ali v okviru JP LPT, d. o. o, ki upravlja s Pogačarjevim trgom. Organ je pri tem podal mnenje, da je to razvidno iz dokumentov v postopku izdaje dovoljenja za javno prireditev, ki ga vodi upravna enota. Ker je prosilec v pritožbi poudaril, da organ obratovalna soglasja ima in da ni navedel razlogov, zakaj mu ne omogoči dostopa do njih, je IP s tem v zvezi v evidencah organa preveril, način iskanja dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilca. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da način evidentiranja dokumentov organu ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v svoji zahtevi opredelil prosilec. Na ogledu in camera je bil opravljen vpogled v evidenco obratovalnih soglasij za gostinske lokale po ključnih besedah »Adamič-Lundrovo nabrežje« in »Pogačarjev trg«. Organ je namreč po lastnem poznavanju področja povedal, da na Pogačarjevem trgu ni registriran noben obrat, ob robu tržnice na Pogačarjevem trgu pa da se nahajajo »arkade«, ki predstavljajo del Adamič- Lundrovega nabrežja in tam se nahajajo gostinski obrati. V Lotus notes se glede obratov vpogleda v zadeve klasifikacijske številke 3210, kamor se med drugim beležijo tako zadeve rednega, kakor tudi podaljšanega obratovalnega časa. Za leto 2018 iz glavne pisarne organa sporočijo, da je bilo 1335 zadev in za leto 2019 1580 zadev s to klasifikacijsko številko. Z iskanjem v Lotusu Notes v aktivni zbirki in v tekoči zbirki za obe zadevni leti na način »pogačarj&3210&2019« oziroma »pogačarj&3210&2018« ni prikazalo nobenih rezultatov. Na način iskanja »adamič&3210&2018« v tekoči zbirki je prikazalo 3 zadeve. Zadevi št. 3210-812/2018 in št. 3210-733/2018, sta Obrazca za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata. Tretja zadeva pa je zadeva št. 3210-384/2018 zato, ker se na naslovu Adamič-Lundrovo nabrežje št. 2 nahaja upravna enota. Z iskanjem »adamič&3210&2018« v aktivni zbirki ni bilo prikazanih zadetkov, z iskanjem za leto 2019 na način »adamič&3210&2019« v aktivni zbirki ni bilo prikazanih zadetkov, v tekoči pa le eno zadevo št. 3210-531/2019, ki pa jo je prikazalo le zato, ker je stranka registrirana na naslovu Adamičeva cesta v Grosupljem in ne ustreza zahtevi prosilca. Na ogledu in camera je organ še pojasnil, da se redni delovni čas gostinskih obratov ne potrjuje za tekoče leto, ampak ko nosilec prične z opravljanjem dejavnosti in velja do spremembe.

 

Gostinsko dejavnost ureja Zakon o gostinstvu (Ur. l. RS, št. 1/95 in nasl.), ki v 4. členu določa, da se gostinska dejavnost opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, ki jih določa zakon in drugi predpisi. Gostinski obrati so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti. Na podlagi 6. člena Zakona o gostinstvu se gostinska dejavnost lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Posebej zakon določa, da se gostinska dejavnost lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta, če samoupravna lokalna skupnost sprejme akt, s katerim opredeli obdobje dneva, v okviru katerega se sme opravljati gostinska dejavnost. Za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni z omenjenim zakonom in drugimi predpisi. Določitev obratovalnega časa natančneje ureja Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. l. RS, št. 78/99 in nasl.), pri čemer je določitev obratovalnega časa vezana le na obratovalni čas v gostinskih obratih, ne pa tudi na gostinsko dejavnost, ki jo gostinec izvaja izven poslovnih prostorov. ZJZ ne določa "obratovalnega časa" ad hoc prireditvenega prostora, niti ne omejuje časa trajanja prireditve, temveč ga določi organizator, oziroma je omejen z obratovalnim časom, če prireditve organizira v prostorih, katerim je obratovalni čas določen.

 

Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v 11. in 12. členu določa, da mora gostinec razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu občine 15 dni pred: - začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto, - začetkom obratovanja, -spremembo obratovalnega časa. Gostincu, ki prijavi obratovalni čas po prvi potrditvi ni treba za vsako koledarsko leto ponovno prijavljati razporeda obratovalnega časa, če tega ne spreminja. Prijava razporeda obratovalnega časa gostinskega obrata oziroma kmetije zajema: osnovne podatke o gostinskem obratu oziroma kmetiji, ki prijavlja obratovalni čas kot so vrsta, naziv in naslov gostinskega obrata oziroma kmetije, naziv in sedež matične firme (ustanovitelja) gostinskega obrata, prijavo razporeda obratovalnega časa po dnevih v tednu in redni obratovalni čas, ki ga potrdi za gostinstvo pristojni organ občine, oziroma soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času, ki ga izda ta organ. Gostinec ali kmet prijavi obratovalni čas na obrazcu, določenem v Prilogi, ki je sestavni del pravilnika.

 

Na ogledu in camera je IP ugotovil, da je organ pristojen za vlaganje prijav obratovalnega časa gostinskih obratov. Prijav obratovalnega časa gostinskih obratov organ ne vodi po prireditvah oziroma po lokacijah prireditev, saj kot je določeno v predpisih, se te ne vlagajo in ne izdajajo posebej za prireditve. Prav tako organ teh prijav ne vodi po lokaciji obrata, zato nima evidence po naslovih obratov, ampak je iskanje možno po nazivu gostinskega obrata oziroma po nazivu nosilca gostinske dejavnosti. Ker je iz zahteve prosilca izhajalo, da zahteva dovoljenja organa glede obratovalnega časa gostinskih obratov v času prireditev na Pogačarjevem trgu, in ne na način, na podlagi katerega so evidentirane prijave obratovalnega časa gostinskih obratov pri organu, je bilo izvedeno iskanje po ključnih besedah Pogačarjev trg in Adamič-Lundrovo nabrežje, ki meji na Pogačarjev trg. Na ta način sta bila najdena dva dokumenta, ki ustrezata zahtevi prosilca, in sicer Obrazec za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije) št. 3210-812/2018-1 z dne 17. 8. 2018 in št. 3210-733/2018-1 z dne 3. 7. 2018. Z vpogledom v navedena dokumenta je IP ugotovil, da vsebujeta telefonsko številko, podpis in elektronski naslov, za razkritje katerih ne obstaja veljavna pravna podlaga v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1), oziroma Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES, niti zato ne obstaja zakonita pravna podlaga v kateremkoli IP poznanem pravnem aktu, kar pomeni, da gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan varovati. Ker je IP ugotovil, da je organ napačno navedel, da z dokumenti iz 6. alineje zahteve ne razpolaga, čeprav sta bila tekom pritožbenega postopka najdena dva dokumenta, je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa v 1. točki izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in v delu, ki bo obravnavan v nadaljevanju te odločbe, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

 

V zvezi s 6. alinejo zahteve IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi vztraja, da mu organ izroči vsa soglasja za obratovalni čas gostinskih obratov na Pogačarjevem trgu. Ne sprejema razlogov organa, da mu dostopa do teh dokumentov ne more omogočiti zato, ker v zbirki dokumentarnega gradiva teh dokumentov po zahtevanih kriterijih prosilca, ne more najti. Iz zahteve prosilca izhaja, da ta zahteva soglasja za obratovalni čas gostinskih obratov v času prireditve na Pogačarjevem trgu. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pritožbenega postopka IP ugotavlja, da organ v elektronski evidenci soglasja vodi po nazivu gostinskega obrata ali po nazivu nosilca gostinske dejavnosti. Iskanje v elektronski evidenci po ključnih besedah pa je prikazalo le dva rezultata. Organ bi za namen obravnavane zahteve prosilca moral torej pregledati vsak upravni spis fizično in v njem preveriti, ali je naslov obrata (in ne nosilca) Pogačarjev trg. Ob tem ni zanemarljiva okoliščina, ki jo je na ogledu in camera navedel organ, izhaja pa tudi iz Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, da nosilec gostinske dejavnosti prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata opravi enkrat in ta velja do spremembe. Prav tako pa se za vsako spremembo v zvezi z obratovalnim časom gostinskega obrata vloži nova prijava in to se ne evidentira posebej, zato bi organ zato, da bi prosilcu lahko podal pravilne podatke, moral pregledati vse prijave obratovalnega časa gostinskih obratov za vsa leta.

 

IP ugotavlja, da se zaključek ugotovitev pritožbenega postopka ne razlikuje od ugotovitev organa kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, in sicer da organ ne razpolaga z ustreznimi iskalnimi kriteriji po katerih bi v elektronski evidenci dokumentarnega gradiva, prišel do zahtevnih informacij.

 

Da bi torej organ zadostil pogojem zahteve, kot jo je postavil prosilec, bi moral odpreti vse spise, pregledati in analizirati njihovo vsebino in iz tega vsebinsko zaključiti, kateri dokumenti sodijo v zahtevano zbirko. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oz. vsebinska presoja organa, pa po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba, št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). Ob preizkusu, kolikšen delovni vložek bi bilo potrebno vložiti za pridobitev take zbirke podatkov, kot to zahteva prosilec, pa se pokaže, da bi to terjalo precej dodatnega dela za organ, saj bi bilo potrebno vsak spis tudi vsebinsko pregledati. Upoštevati je namreč potrebno vse zahtevane kriterije, ki jih je v svoji zahtevi opredelil prosilec, saj se zadeve ne vodijo na način kot jih je v svojih kriterijih opredelil prosilec. Tudi iz zgoraj navedenega primera, ki ga je obravnavalo Upravno sodišče v svoji praksi, izhaja, da je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v citirani zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih, kot jih je v navedeni zahtevi zahteval prosilec, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti. IP pa tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco dokumentov, ki ustrezajo pogojem prosilca.

 

Do drugačnega zaključka v konkretnem primeru ne morejo pripeljati niti kriteriji ugotavljanja obstoja dokumenta, ki se uporabljajo v praksi IP, kadar gre za dokumente v računalniških bazah. Iz prakse IP izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve zahtevane informacije po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta. Skladno z navedenim pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta za organ relativno hitra in enostavna, vendar v obravnavanem primeru takega pristopa ni mogoče ugotoviti. Ker že naslova obrata, ni mogoče pridobiti s pomočjo računalniško vodene evidence dokumentarnega gradiva, je IP ocenil, da gre pri konkretni zahtevi za ustvarjanje nove zbirke, s katero organ ne razpolaga.

 

Ker je IP tekom tega pritožbenega postopka ugotovil, da organ z določenimi dokumenti razpolaga je s prvo točko izreka te odločbe na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP pritožbi ugodil in organu naložil, da prosilcu omogoči dostop, v preostalem delu, ko pa je ugotovil, da organ dokumentov nima, je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka