Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 06.03.2020
Title: Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije
Number: 090-39/2020
Category: Ali gre za zlorabo pravice?, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu omogočil delno dostop do informacij v zvezi s postopkom suma nepravilnosti v javnem zdravstvu RS. Zoper delno ugodilni del odločbe se je pritožila stranska udeleženka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, z izjemo določenih osebnih podatkov (elektronski naslovi javnih uslužbencev), za katere je IP odločil, da jih je organ dolžan prekriti. IP tudi ni sledil navedbam stranske udeleženke, da je prosilec zlorabil institut dostopa do informacij javnega značaja, saj vprašanje, ali je določen dokument prosto dostopna informacija javnega značaja, ni v korelaciji s statusom prosilca oziroma z » morebitnim razmerjem«, ki ga ima prosilec do organa ali stranske udeleženke oz. obratno. Če namreč organ ugotovi, da zahtevana dokumentacija v celoti ali v določenem delu predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, to velja za vse prosilce enako, gre namreč za načelo »erga omnes«, »če je javno za enega je javno za vse«. IP je ob tem še poudaril, da "dopisovanja" med prosilcem in stransko udeleženko, ki so bila izvedena izven postopka po ZDIJZ,  v postopku po ZDIJZ ni mogoče upoštevati (kar jasno izhaja iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ)  in na samo pravico dostopa do informacij javnega značaja ne vplivajo.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-39/2020/5

Datum: 6. 3. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 2. 2020, Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, Chengdujska cesta 45, 1260 Ljubljana-Polje, po zakonitem zastopniku generalnemu direktorju prof. dr. Bojanu Zalarju (v nadaljevanju stranska udeleženka), zoper odločbo z dne 31. 1. 2020, št. 0900-45/2019-12 21005, Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi stranske udeleženke se delno ugodi in se izpodbijana odločba z dne 31. 1. 2020, št. 0900-45/2019-12 21005 v ugodilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati zahtevane dokumente, do katerih je organ v odločbi z dne 31. 1. 2020, št. 0900-45/2019-12 21005 odobril dostop, na način:

- da na naslednjih dokumentih prekrije še elektronske naslove fizičnih oseb; in sicer na dokumentih:

                        - št. 06210-11/2014-6,

                        - št. 06210-11/2014-10,

                        - št. 06211-77/2016-1 (II. del)

                        - št. 06211-77/2016-2, in sicer v prilogi z dne 25. 11. 2016,

                        - št. 06211-77/2016-6, in sicer:

  • v vseh prilogah - vlogah za izdajo soglasja zdravstvenemu delavcu, zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu,…
  • v e-sporočilu z dne 7. 1. 2011
  • v e- sporočilu z dne 15. 1. 2015
  • - v e-sporočilu z dne 18. 1. 2016.

- da na dokumentu št. 06210-836/2012-5, in sicer v prilogi: v odgovoru na dopisu Ministrstva za zdravje št. 092-469/2012-4 z dne 23. 10. 2012, prekrije še tretjo in peto alineja na strani 2, točka b), ter tretjo in četrto alinejo na strani 3, točka c). 

 

  1. V preostalem delu se pritožba zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 (v nadaljevanju prosilec) je dne 15. 10. 2019 po elektronski poti na organ naslovil zahtevo, v kateri je navedel, da je bil po poročanju POP TV v letu 2016 pričet postopek Protikorupcijske komisije zaradi suma nepravilnosti v javnem zdravstvu RS. Gre za zadevo v zvezi s katero so bili v oddaji 24ur javno izpostavljeni g. docent dr. r (oba Psihiatrija Ljubljana) ter ga. dr. (NIJZ)...V tej zvezi prosilec želi:

- Ali je postopek pred KPK, o katerem je govora v prispevku, že zaključen? Če da, kako ... Če ne, zakaj ne?

- Ali je bil v zvezi s katero od omenjenih treh oseb kadarkoli sprožen še kak postopek KPK?

- Želi vpogled oziroma dostop do kompletno vseh informacij in podatkov, povezanih z docentom dr. r, s katerimi razpolaga KPK.

Ob tem je prosilec navedel, da je govora le o informacijah in podatkih, do katerih ima kot državljan posameznik z veljavnimi zakoni zagotovljeno pravico.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 31. 1. 2020, št. 0900-45/2019-12 21005, s katero je:

I. Zahtevi delno ugodil in omogočil delni dostop do dokumentov št.:

- 1) 06211-77/2016-1, in sicer tako, da se na prvi strani prekrijejo podatki o prijavitelju (osebno ime, naslov prebivališča, naslov e-pošte, tel. številka, poklic in naziv delodajalca); v njegovi prilogi (dokumenti od črtke a) do f)),

- 2) 06211-77/2016-2, in sicer tako, da se v e-sporočilu, z dne 24.11.2016, na prvi in drugi strani,
in v dopisu Ministrstva za javno upravo, na zadnji strani, prekrije naslov e-pošte prijavitelja,

- 3) 06211-77/2016-5, in sicer tako, da se v prilogi dokumenta prekrije naslov posameznice ter podatek o tem, katero konkretno dejavnost in pri kom jo opravlja;

- 4) 06211-77/2016-6, in sicer tako, da se do dokumentov v prilogi od črke a) do ž) in od aa) do žž) in od aaa) do hhh) omogoči delni dostop,

- 5) 06211-77/2016-7 in 06211-77/2016-8, in sicer tako, da se na tretji strani, v petem, šestem, sedmem, osmem in devetem odstavku, prekrije podatek o tem, za katero področje in v katerem pravnem subjektu je posameznik zaprosil za pridobitev soglasja in ga pridobil;

- 6) 06210-836/2012-1, in sicer tako, da se v četrtem in petem odstavku prekrijejo navezne okoliščine, ki se nanašajo na posameznici

- 7) 06210-836/2012-2, in sicer tako, da se v prvem odstavku, v točki c) in d), prekrijejo navezne okoliščine, ki se nanašajo na posameznici;

- 8) 06210-836/2012-3 in 06210-836/2012-4, in sicer tako, da se v njegovi prilogi, ki je v obeh dokumentih dokument s št. 06210-836/2012-1, v četrtem in petem odstavku prekrijejo navezne okoliščine, ki se nanašajo na posameznici;

- 9) 06210-836/2012-5, in sicer tako, da se v uradnem zaznamku prekrijeta osebni imeni dveh posameznikov in navezne okoliščine, ki se nanašajo na enega od posameznika; v prilogi navedenega uradnega zaznamka, ki je Zapisnik 16. seje Sveta Psihiatrične klinike, z dne 11. 12. 2012, se na zadnji strani prekrijejo osebna imena petih posameznikov in izobrazba dveh izmed njiju;

- 10) 242-668/2010-1, in sicer tako, da se na prvi strani prekrijeta osebno ime posameznika in njegov položaj v poslovnem subjektu, na drugi strani pa priimki enajstih posameznikov;

- 11) 06210-11/2014-7, in sicer tako, da se v uradnem zaznamku prekrije spoštljiv naziv, osebno ime posameznika ter njegova zaposlitev; v prilogi navedenega uradnega zaznamka, ki je Zapisnik 16. seje Sveta Psihiatrične klinike, z dne 11.12.2012, na zadnji strani pa osebna imena petih posameznikov in izobrazba dveh izmed njiju.

II. Zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov št. 062193-16/2015-1 in 062193-16/2015-2, je organ zavrnil.

III. Zahtevi prosilca za posredovanje dokumentov št. 06211-77/2017-3, 06211-77/2017-4, 06210- 11/2014-1, 06210-11/2014-2, 06210-11/2014-3, 06210-11/2014-4, 06210-11/2014-5, 06210- 11/2014-6, 06210-11/2014-8, 06210-11/2014-9, 06210-11/2014-10, 06210-11/2014-11, 242- 668/2010-2, je organ v celoti ugodil.

Organ je odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali.

 

Organ je s sklepom z dne 26. 2. 2020, št. 0900-45/2019-17 21005 ugotovil, da so v izpodbijani odločbi v III. točki izreka in VII. točki obrazložitve napačno navedeni letnici »2017«, pri dveh dokumentih, ki sta zapisana s številkama »06211-77/2017-3 in 06211-77/2017-4«, kar se popravi tako, da se letnica pravilno glasi »2016« , torej »06211-77/2016-3 in 06211-77/2016-4«.

 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in ugotovil, da se, glede na postavljeni zahtevek v dokumentaciji spisa zadeve št. 06211-77/2016, nahaja obsežna dokumentacija Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, katere vsebina lahko pomeni poseg v njen pravni interes, zato jo je organ obvestil o pravici do vstopa v postopek, da lahko zavaruje svoje pravne koristi. Poleg navedene zadeve se vsebina zahteve prosilca veže še na štiri druge zadeve, in sicer zadeve št. 06210-836/2012, št. 242-668/2010, št. 06210-11/2014 in št. 062193-16/2015. Ker je dokumentacija, ki je predmet zahtevka po ZDIJZ, obsežna, in ker vsebuje tudi podatke iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je bilo slednje iz zahtevanih dokumentov, zaradi izjem iz 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ, treba še ustrezno izločiti. Prav tako dokumentacija v zadevah vsebuje tudi podatke o zaščitenih prijaviteljih, kot to določa drugi odstavek 23. člena ZlntPK, ki tudi po zaključku postopka niso informacije javnega značaja. Glede na obsežnost zadeve in izvedbo delnega dostopa je organ s sklepom podaljšal rok za odločitev do 31. 1. 2020. Organ je pri pregledu zadeve št. 06211-77/2016 ugotovil, da je Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana na pisno zahtevo komisije št. 06210-77/2016-3 22008, z dne 12. 2. 2019, posredovala obsežno dokumentacijo oziroma odgovor, in sicer z dopisom št. 231-2/2019, z dne 21. 2. 2019. Prejeto dokumentacijo je organ knjižil pod št. 06211-77/2016-6. Dokumentacija se med drugim nanaša tudi na uvedbo oziroma izvedbo strokovnega nadzora, zaradi nakazil sredstev društvu Seea net - mreža programov obravnave odvisnosti, ki lahko vsebujejo tudi informacije, vezane na notranje delovanje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana oz. stranske udeleženke. Stranska udeleženka Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (v nadaljevanju: stranska udeleženka) je z dopisom z dne 20. 12. 2019, ki ga je organ prejel dne 27. 12. 2019, obvestila o tem, da vstopa v že začeti postopek dostopa do informacij javnega značaja kot stranska udeleženka, in sicer zaradi varovanja svojih pravnih koristi, ki so vezane na informacije oziroma podatke o notranjem delovanju klinike v povezavi z izvedbo strokovnega nadzora. Zaradi zgolj pavšalne navedbe stranske udeleženke o razlogih vstopa v postopek, je organ nanjo naslovil dopis, št. 0900-45/2019/11, z dne 30. 12. 2019, da konkretno opredeli dokumente, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem, in konkretno izkaže škodo (motnje), ki bi lahko nastala zaradi razkritja podatkov iz teh dokumentov (gre za dokumente iz listinske dokumentacije, ki je bila poslana organu z dopisom stranske udeleženke št. 231-2/2019, z dne 21. 2. 2019), in da priloži tudi morebitne dokaze v zvezi z navedenim. Na navedeni dopis organa, ki je bil stranski udeleženki vročen dne 31. 12. 2019, slednja organu ni posredovala nobenega odgovora. Vezano na priglasitev stranske udeleženke, da vstopa v postopek, je organ prosilca, z dopisom št. 0900-45/2019/11, z dne 30. 12. 2019, ki mu je bil dne 16. 1. 2020, ob 8:25 vložen v hišni predalčnik, na podlagi tretjega odstavka 142. člena ZUP, o tem tudi seznanil in mu omogočil, da se o tem dejstvu tudi izjasni. Prosilec se v zvezi z vsebino navedenega dopisa ni odzval in organu ni posredoval nobenega odgovora oziroma izjasnitve. Organ se je nadalje opredelil do izjave stranske udeleženke, da vstopa v že začeti postopek zaradi varovanja svojih pravnih koristi, ki so vezane na informacije oziroma podatke o notranjem delovanju klinike v povezani z izvedbo strokovnega nadzora. Ker je bila izjava stranske udeleženke pavšalna, jo je organ ponovno pozval, z dopisom št. 0900- 45/2019/11, z dne 30. 12. 2019, da konkretno opredeli dokumente, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem, in tudi konkretno izkaže škodo (motnje), ki bi lahko nastala(e) zaradi razkritja podatkov iz teh dokumentov (gre za dokumente iz listinske dokumentacije, ki je bila poslana organu z dopisom stranske udeleženke št. 231-2/2019, z dne 21. 2. 2019), ter da priloži tudi morebitne dokaze v zvezi z navedenim. Na dopis organa št. 0900-45/2019/11, z dne 30. 12. 2019, ki je bil stranski udeleženki vročen dne 31. 12. 2019, slednja ni posredovala nobenega odgovora. Stranska udeleženka bi morala v oceni škodljivih posledic jasno navesti motnje v notranjem delovanju in jih konkretno opredeliti, vključno s škodo, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih dokumentov, a tega ni storila. Stranska udeleženka je namreč tista, ki svoje notranje delovanje najbolje pozna in lahko izkaže ter opiše te motnje pri svojem delovanju. Povedano drugače: Stranska udeleženka bi morala, sklicujoč se na obstoj opisane izjeme, izkazati, da sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: 1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z njenim notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo, in 2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri njenem delovanju oziroma dejavnosti (t. i. specifični škodni test). Motnje - pri delovanju organa - pomenijo (po SSKJ) pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (stranske udeleženke). Z resno ogroženostjo (po definiciji istega slovarja) je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (stransko udeleženko). Organ je poudaril, da samostojno vodi postopek in odloča o zahtevi za dostop do informacije, in sicer v okviru in na podlagi zakona (ZDIJZ in ZlntPK) in podzakonskega predpisa (Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba)) (12. člen ZUP). Notranjega delovanja stranske udeleženke organ ne pozna, zato organ te izjeme tudi ne more uporabiti kot razloga za zavrnitev dostopa do dokumentov, ki ga je sicer stranska udeleženka uveljavljala z dopisom z dne 20.12. 2019, a ga, kljub pozivu organa, ni izkazala. Dokumentacijo stranske udeleženke, ki je predmet zahteve po ZDIJZ, je zato organ obravnaval z vidika ostalih izjem 6. člena ZDIJZ oziroma določb ZlntPK, kot to izhaja iz točke I.1) izreka odločbe oziroma izhaja iz njene obrazložitve. Glede definicije informacije javnega značaja je organ ugotovil, da z zahtevanimi informacijami razpolaga, in sicer gre za dokumente v zadevah št. 06211-77/2016, 06210-836/2012, 06210-11/2014 in 242-668/2010 in 062193- 16/2015. Gre torej za dokumente oziroma za informacije, ki že obstajajo, oziroma jih je organ pripravil oziroma pridobil v okviru svojega delovnega področja. V zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz 4. člena ZDIJZ je organ, na podlagi vpogleda v evidenco, ki zajema dokumentarno gradivo, ugotovil, da so, vezano na vsebino zahteve prosilca, pod št. 06211-77/2016 (vsebuje osem dokumentov, od tega imajo trije prilogo), št. 06210-836/2012 (vsebuje pet dokumentov, od tega imata dva prilogo), št. 242-668/2010 (vsebuje dva dokumenta, od tega ima eden prilogo), št. 06210- 11/2014 (vsebuje enajst dokumentov), knjižene zadeve oziroma dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Gre za dokumente, ki ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Organ je v nadaljevanju preveril, ali so podane izjeme od prostega dostopa oziroma ali so podani razlogi, navedeni v določbi drugega odstavka 23. člena ZlntPK. Prav tako je organ preveril status navedenih zadev in pri tem ugotovil, da gre za zadeve v okviru katerih so postopki, ki jih je organ vodil, že zaključeni. Pri pregledu dokumentov št. 06211-77/2016-1 (prijava prijavitelja) iz I. 1) točke izreka te odločbe, in v njegovi prilogi, kot je navedena v I. 1. točki e) izreka te odločbe, ter dokumenta št. 06211-77/2016-2 (odstop prijave) iz I. 2) točke izreka te odločbe, ki jih zahteva prosilec, je bilo ugotovljeno, da vsebujejo osebne podatke in navezne okoliščine prijavitelja (osebno ime, naslov e-pošte, naziv delodajalca, poklic, telefonska številka). ZlntPK v drugem odstavku 23. člena določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o zaščitenem prijavitelju korupcije tudi po zaključku postopka niso informacija javnega značaja. Ta določba velja tudi v primeru, ko je gradivo iz tega odstavka odstopljeno drugemu organu. Prijavo, ki vsebuje podatke, za katere je z zakonom določena stopnja tajnosti, sme prijavitelj posredovati le organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali komisiji. V četrtem odstavku 23. člena ZlntPK je določeno, da identitete prijavitelja iz prvega odstavka tega člena, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v zvezi s prijavo resnični, kar ocenjuje komisija, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. Samo sodišče lahko odloči, da se razkrijejo podatki in identiteta oseb iz četrtega odstavka 23. člena ZlntPK, če je to nujno potrebno za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih (osmi odstavek 23. člena ZlntPK). Organ varuje identiteto vsakega prijavitelja, ne glede na to, ali je zaščito zahteval ali ne. Določba navedenega člena ZlntPK, da podatki o prijavitelju korupcije niso informacija javnega značaja, je jasna in drugačna interpretacija ni mogoča. Organ je pri pregledu dokumentov št. 06211-77/2016-1 (prijava prijavitelja) iz I. 1) točke izreka te odločbe, in v njegovi prilogi, kot je navedena v I. 1. točki e) izreka te odločbe, ter dokumenta št. 06211-77/2016-2 (odstop prijave) iz I. 2) točke izreka te odločbe, ki jih tudi zahteva prosilec, ugotovil, da nekateri podatki ne uživajo varstva po določbah ZDIJZ oziroma ZlntPK, zato je, na podlagi določbe 7. člena ZDIJZ izvedel delni dostop do dokumentov, in sicer tako, da je prekril podatke, ki bi lahko razkrili prijavitelja (osebno ime, naslov e-pošte, naziv delodajalca, poklic, telefonska številka). Organ je v nadaljevanju preveril, ali je dostop do zahtevanih informacij, ki se nahajajo v zadevi št. 06211-77/2016, ki niso bile prekrite že zaradi zagotavljanja tajnosti vira prijave oziroma varstva identitete prijavitelja po določbi drugega odstavka 23. člena ZlntPK, potrebno zavrniti na podlagi katerega izmed enajstih zakonsko določenih razlogov iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki uživajo varstvo po določilih Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov oziroma predpisih o varstvu osebnih podatkov, zato jih je bilo treba v dokumentih prekriti na način, kot je organ navedel v nadaljevanju izpodbijane odločbe po dokumentih (strani odločbe od 15-23). Nadalje je organ navedel, da nekaterih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih ni dolžan prekriti, ker ne uživajo varstva zaupnosti, in sicer: osebna imena javnih uslužbencev, nazive delovnih mest, podatka o tem, da je bilo javnemu uslužbencu dano soglasje za opravljanje dodate dejavnosti (ne pa tudi podatki o tem, pri katerem pravnem subjektu in v kakšnem obsegu) in osebno ime funkcionarja. Gre torej za podatke, povezane z delovnim razmerjem oziroma opravljanjem javne funkcije posameznikov, ki so prosto dostopna informacija javnega značaja, kot to določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je nadalje navedel, da tudi podatki pravnih oseb ne predstavljajo osebnih podatkov, saj ne gre za podatke, ki bi se nanašali na posameznike (razen v povezavi s podatkom o tem, da je bilo zdravstvenemu delavcu, zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu, pri tej pravni osebi izdano soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem javnem zavodu ali drugi pravni ali fizični osebi (točka I. 3), 4) od t) do ddd) ter 5) izreka izpodbijane odločbe)). Glede samostojnega podjetnika je organ navedel, da uživa varstvo po predpisih o varstvu osebnih podatkov samo, kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov, torej kot ne-gospodarski subjekt. Takšno stališče je že zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-l-84/03 in št. U-l-298/04. Organ je na podlagi določbe 7. člena ZDIJZ izvedel delni dostop do dokumentov iz I. točke izreka te odločbe, tj. točke 1) a), b), c), č), d), f) in točka 3), točka 4), točka 5), točka 6), točka 7), točka 8), točka 9), točka 10) in točka 11), in sicer tako, da je prekril osebne podatke in tako prosilcu omogočil delni dostop do njih, kot to izhaja iz I. točke izreka te odločbe. V zadevi št. 06210-11/2014 je knjižen dokument št. 06210-11/2014-7, vključno s prilogo, v zadevi št. 06210-863/2012 pa dokument št. 06210-863/2012-5, vključno s prilogo, ki sta oba identična. Zaradi ekonomičnosti postopka se zato prosilcu oba navedena dokumenta, vključno s prilogo, posredujeta le v enem izvodu. V zadevi št. 06210-836/2014 sta knjižena dva dokumenta, in sicer pod št. 06210-836/2014-1 je knjižena prijava, pod številko 06210-836/2014-2 in pod št. 06210-836/2014-3 pa dopisa komisije, ki sta po vsebini odstop prijave pristojnemu organu, in vključujeta tudi prilogo, ki je prijava, knjižena pod št. 06210- 836/2014-1. Zaradi ekonomičnosti postopka se zato prosilcu prijava posreduje le v enem izvodu, in sicer kot dokument št. 06210-836/2014-1. Glede zavrnilnega dela odločbe, torej k drugi točki izreka, je organ pri pregledu v zadevi št. 062193-16/2015 ugotovil, da sta v zadevi knjižena dva dokumenta, in sicer pod zaporedno št. 1 prijava znanega prijavitelja, napisana lastnoročno, pod zaporedno številko 2 pa odgovor komisije prijavitelju. Prijava in odgovor komisije prijavitelju (dokumenta št. 062193-16/2015-1 in 062193-16/2015-2) vsebujeta podatke o prijavitelju in navezne okoliščine, ki se nanašajo nanj. Organ je ugotovil, da v obeh dokumentih tudi z uporabo instituta delnega dostopa po določbi 7. člena ZDIJZ ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane podatke prijavitelja, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumentov na način, ki ne bi ogrozili njihove zaupnosti, zato je organ v tem delu dostop zavrnil v celoti. Organ je v celoti omogočil dostop do dokumentov, kot izhaja iz III. točke izreka izpodbijane odločbe. Organ je glede oblike dostopa do zahtevanih informacij odločil, da se skladno s posredovano zahtevo v elektronski obliki prosilcu omogoči dostop v elektronski obliki (na DVD-ju).

 

Zoper navedeno odločbo je stranska udeleženka pri organu vložila pritožbo z dne 18. 2. 2020 iz vseh pritožbenih razlogov in navedla, da je seznanjena z dejstvom, da poteka neka preiskava pred organom, pri čemer je preiskava na nek način povezana s stransko udeleženko in lahko potencialno vpliva na njene interese. Stranska udeleženka je navedla, da ni seznanjena, ne kdo je subjekt preiskave ne kaj je vsebinski predmet preiskave. Na stransko udeleženko se ni nihče obrnil, ki bi zatrjeval, da je stranka ali subjekt preiskave KPK, pa tudi    ni znano, da bi bil subjekt preiskave KPK, čeprav je slednja od nje zahtevala in dobila dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom. Stranska udeleženka meni, da ji je bila kršena pravica do informiranega in s tem učinkovitega sodelovanja v pravnem postopku oziroma preiskavi KPK, pravica do izjave in pravica do predložitve dokazov v svojo korist, zato poziva organ, da ji vroči morebitni sklep o uvedbi preiskave, ali jo vsaj informira o osnovnih dejstvih in okoliščinah preiskave, ki jo vodi, kdo je subjekt preiskave in kaj je predmet preiskave. Glede na določbe ZUP, ki se subsidiarno uporabljajo v postopkih KPK, pritožnica meni, da ni prekludirana za priglasitev udeležbe v preiskavi, ki teče. Stranska udeleženka je v nadaljevanju povzela svojo komunikacijo z organom glede »zahteve organa z dne 21. 2. 2019 za posredovanje podatkov oziroma dokumentacije na podlagi ZintPK«, v zvezi z anonimno prijavo o domnevnem nasprotju interesov. Dne 3. 12.2019 pa je stranska udeleženka prejela poziv za izjavo o vstopu v postopek s št. 0900-45/2019-7 21005 kot stranski udeleženec in do opredelitve obstoja izjeme od prostega dostopa, vključno z oceno škodljivih posledic. Stranska udeleženka je vstopila v postopek, organ pa jo je ponovno pozval k opredelitvi do motenj v notranjem delovanju klinike. Po preteku roka je organ izdal izpodbijano odločbo, v kateri je omogočil prosilcu delni dostop do dokumentov, taksativno naštetih v točki I. izreka izpodbijane odločbe ter v celoti posredoval prosilcu dokumente, naštete v točki III. izreka izpodbijanega sklepa, ki so označene s stranski udeleženki neznanimi opravilnimi številkami. Stranska udeleženka meni, da bi moral organ pojasniti, kako naj uveljavlja in obrazlaga pravni interes, upoštevajoč dejstvo, da je vso dokumentacijo naslovnemu organu že posredovala, v skladu s pozivom z dne 21. 2. 2019 ter da se navedba 4. odstavka zahteve naslovnega organa z dne 3. 12. 2019 nanaša na izvedbo strokovnega nadzora, ki je bil pri pritožniku opravljen decembra meseca 2016. Organ je z očitno razširitvijo zahtevka za posredovanje dokumentacije v izreku izpodbijane odločbe prestopil meje objektivne identitete zahtevka iz postopka opr. št. 06211- 77/2016-3 22008, ki se je vodil zaradi ugotavljanja obstoja predpisanih pogojev za uvedbo preiskave, ki pa očitno ni bila uvedena. Nadalje je stranska udeleženka navedla, da je organ prevzel zakonska pooblastila in pristojnosti drugih organov, kar je nezakonito. Pridobivanje podatkov v zvezi s preiskavo o transparentnosti delovanja stranske udeleženke na področju integritete pod pretvezo pridobivanja informacij javnega značaja pa je seveda nedopustno. Zgolj pavšalna navedba poziva naslovnega organa k »opredelitvi do motenj v notranjem delovanju klinike«, upoštevajoč gornje navedbe, ne more vzdržati presoje pritožbenega organa. Stranska udeleženka se nadalje sklicuje na prepoved retroaktivnosti ter načela stroge formalne legalitete z vidika, da stranska udeleženka ne more izvršiti tretje točke izreka izpodbijane odločbe, saj s temi dokumenti ne razpolaga. Stranski udeleženki nadalje ni jasno, zakaj bi posredovala npr. redni izpis iz sodnega registra za poslovni subjekt s prekrito lastnoročno zapisano številko TRR in telefonsko številko posameznika, če je takšen izpis javno dostopen na spletni strani AJPES. Stranska udeleženka se je nadalje opredelila do prosilca in opozorila na pravico do življenja in pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter na pozitivne in negativne obveznosti države pri varstvu te človekove pravice. Razkrivanje podatkov neposredno življenjsko ogroža tudi širši krog ljudi, kar bi moral organ upoštevati pri odločanju. Po mnenju stranske udeleženke gre za zlorabo instituta »informacije javnega značaja«. V izpodbijani odločbi je stranska udeleženka zavezana k razkrivanju podatkov, ki niso povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je po mnenju stranske udeleženke vse dokumente nekritično označil kot dokumente, nastale v povezavi z javno službo, kar ne ustreza dejanskemu stanju.

 

Organ je z dopisom št. 0900-45/2019/14 21005 z dne 20. 2. 2020 ugotovil, da je pritožba stranske udeleženke pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo stranska udeleženka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Ker je pritožbo vložila zgolj stranska udeleženka, ki nasprotuje razkritju zahtevanih informacij, je predmet presoje IP zgolj ugodilni del izpodbijane odločbe, kar pomeni, da je izpodbijana odločba v zavrnilnem in delno zavrnilnem delu dokončna in pravnomočna.

 

IP ugotavlja, da iz pritožbe stranske udeleženke ni razvidno, v katerem delu nasprotuje odločitvi organa v izpodbijani odločbi, oziroma ni jasno, zaradi obstoja katere izjeme po ZDIJZ vlaga pritožbo, predvsem pa iz pritožbenih navedb izhaja, da stranska udeleženka ne loči postopka dostopa do informacij javnega značaja od postopkov, ki jih organ vodi po ZIntPK. Stranska udeleženka namreč v pritožbi zahteva »vročitev morebitnega sklepa o uvedbi preiskave«, kar nima nobene veze s konkretnim postopkom dostopa do informacij javnega značaja. Zato so vse pritožbene navedbe stranske udeleženke, ki se nanašajo na postopke, ki jih vodi organ po ZIntPK, za ta postopek irelevantne.

 

Stranska udeleženka je prav tako narobe razumela izrek izpodbijane odločbe, saj zmotno misli, da je ona dolžna »izvršiti« izpodbijano odločbo, s tem, ko navaja: »organ je izdal izpodbijano odločbo, v kateri je naslovni organ naložil stranski udeleženki omogočiti prosilcu delni dostop do dokumentov, taksativno naštetih v točki I. izreka izpodbijane odločbe ter v celoti posredovati prosilcu dokumente, naštete v točki III. izreka izpodbijanega sklepa, ki so označene s stranski udeleženki neznanimi opravilnimi številkami« ter »stranska udeleženka ne more izvršiti tretje točke izreka izpodbijane odločbe, saj s temi dokumenti ne razpolaga«. IP poudarja, da stranska udeleženka na podlagi izpodbijane odločbe ni dolžna prosilcu posredovati dokumentov, to je po pravnomočnosti dolžnost organa, ki z dokumenti tudi razpolaga. IP ob tem še dodaja, da kot je organ pojasnil, so v tretji točki izreka izpodbijane odločbe navedeni dokumenti, ki ne vplivajo na pravice stranske udeleženke v postopku dostopa do informacij javnega značaja, niti jih slednja ni izdelala oziroma izdala.

 

Iz predložene dokumentacije izhaja, da je organ stransko udeleženko pravilno poklical v postopek, jo seznanil, kateri dokumenti so predmet presoje, ki vplivajo na njene pravice ter jo pozval, da se izreče o morebitnih izjemah po ZDIJZ. Stranska udeleženka je sicer priglasila stransko udeležbo, vendar ni izpolnila svoje dokazne dolžnosti glede splošno zatrjevane izjeme, da gre za dokumente v zvezi z notranjim delovanjem organa, kar je nedvomno na strani tistega, ki se na to izjemo sklicuje. Tudi v pritožbi stranska udeleženka ni navedla dokazov, ki bi narekovali drugačno odločitev, kot jo je sprejel organ. IP tudi ne more slediti navedbam stranske udeleženke, da je prosilec zlorabil institut dostopa do informacij javnega značaja, saj vprašanje, ali je določen dokument prosto dostopna informacija javnega značaja, ni v korelaciji s statusom prosilca oziroma z » morebitnim razmerjem«, ki ga ima prosilec do organa ali stranske udeleženke oz. obratno. Če namreč organ ugotovi, da zahtevana dokumentacija v celoti ali v določenem delu predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, to velja za vse prosilce enako, gre namreč za načelo »erga omnes«, »če je javno za enega je javno za vse«.

 

Ob tem IP še dodaja, da zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Iz načina zapisa zahteve izhaja, da je prosilec usmerjen izključno v informacije, ki so javnega značaja in so lahko prosto dostopne, zato ni mogoče slediti navedbi stranske udeleženke, da zahteva prosilca posega v varovane pravice in svoboščine stranske udeleženke oz. njene zaposlene. Pri delu zahtevanih informacij so izpolnjeni pogoji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšna je tudi sodna praksa, da je »treba dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen[1]«.

 

V pritožbi je sicer stranska udeleženka opozarjala na »dopisovanja« s prosilcem, ki pa jih v postopku po ZDIJZ ni mogoče upoštevati (kar jasno izhaja iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ), saj gre za »dopisovanja«, ki so bila izvedena izven postopka po ZDIJZ in na samo pravico dostopa do informacij javnega značaja ne vplivajo. Stranska udeleženka pa razen splošnega zatrjevanja zlorabe ni konkretizirala, na kakšen način bi informacije javnega značaja posegle v pravice posameznikov. Posameznik, ki meni, da so mu bile kršene človekove pravice, ima za to na voljo ustrezna pravna sredstva oziroma druge postopke, izven postopka po ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi konkretiziral dokumente, ki so predmet zahteve in ugotovil, da z njimi razpolaga v okviru opravljanja nalog in pristojnosti po ZIntPK, zaradi česar je organ zaključil, da zahtevana dokumentacija sodi v delovno področje organa. Ker so bili dokumenti del postopkov, ki so z vidika ZIntPK, že zaključeni, niso bile podane okoliščine, zaradi katerih se ZDIJZ ne uporablja, posledično pa je organ pravilno vodil postopek po ZDIJZ, kot pravno podlago za dostop do zahtevanih dokumentov. Stranska udeleženka je sicer v pritožbi na splošno navedla, »da je organ dokumente nekritično označil kot dokumente, nastale v povezavi z javno službo, kar ne ustreza dejanskemu stanju«, vendar za svojo trditev ni navedla nobenih konkretnih argumentov oz. dokazov, zaradi česar IP temu ni mogel slediti.

 

Organ je nadalje presojal dokumente z vidika izjem po ZDIJZ in pravilno ugotovil, da je treba dostop v določenem delu zavrniti zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in varstva prijavitelja, v preostalem delu pa je organ dostop dovolil, saj ni ugotovil obstoja drugih izjem po ZDIJZ, prav tako pa obstoja izjem ni izkazala stranska udeleženka. IP je opravil vpogled v zahtevane dokumente in ugotavlja, da je organ pravilno ocenil, da med varovane osebne podatke ne sodijo osebna imena javnih uslužbencev, nazivi delovnih mest, podatek o tem, da je bilo javnemu uslužbencu dano soglasje za opravljanje dodate dejavnosti (ne pa tudi podatki o tem, pri katerem pravnem subjektu in v kakšnem obsegu) in osebno ime funkcionarja. Gre torej za podatke, povezane z delovnim razmerjem oziroma z opravljanjem javne funkcije posameznikov, ki so prosto dostopne informacije javnega značaja, kot to določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je tudi pravilno omogočil dostop do imen in priimkov javnih uslužbencev, ki so se udeleževali izobraževanj, saj gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in s porabo javnih sredstev. Stranska udeleženka je namreč javni zavod, za katerega velja, da ne glede na to, iz katerega vira financiranja (ki jih ima organ na razpolago) pridobiva sredstva, le ta izkazujejo porabo javnih sredstev, kar pomeni, da imena in priimki posameznikov skupaj s podatkom o višini porabe predstavljajo podatke, ki so skladno z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja. Enako velja za dokumente v zvezi z javnim naročilom in sklepanjem pogodb za dobavo blaga. IP je torej v celoti sledil odločitvi organa in se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev v izpodbijani odločbi, razen v delu, kot sledi v nadaljevanju.

 

IP ugotavlja, da je organ nepravilno odločil v delu, ki se nanaša na osebne podatke, ki niso povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zato sodijo med varovane osebne podatke, to je v dokumentu št. 06210-836/2012-5, in sicer v prilogi: v odgovoru na dopisu Ministrstva za zdravje št. 092-469/2012-4 z dne 23. 10. 2012, stran 2, točka b), tretja in peta alineja, ter stran 3, točka c), tretja in četrta alineja, kar je organ, v skladu s prvo točko izreka te odločbe, dolžan prekriti. 

 

IP nadalje ugotavlja, da je organ nepravilno odločil tudi v delu, ki se nanaša na elektronske naslove javnih uslužbencev. Organ je namreč elektronske naslove fizičnih oseb pravilno obravnaval kot varovane osebne podatke (izjema je elektronski naslov fizične osebe, ki je prosto dostopen na spletu v okviru kontakta za pravno osebo (npr. AJPES)), za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, z izjemo elektronskih naslovov javnih uslužbencev, glede katerih je dostop dovolil, brez da bi pojasnil pravno podlago za tovrstno obdelavo osebnih podatkov. V tem delu je torej izpodbijana odločba brez obrazložitve, zaradi česar se je ne da preizkusiti. Navedeno pomanjkljivost pa bo po uradni dolžnosti odpravil IP.

 

Kot izhaja iz sodne prakse[2] in prakse IP[3] sodijo elektronski naslovi javnih uslužbencev med varovane osebne podatke. Pri elektronskem naslovu posameznika gre namreč za podatek, ki predstavlja prometni podatek oz. podatek, ki je povezan s komunikacijo preko elektronske pošte. Kot tak je elektronski naslov predmet varstva, ki ga zagotavlja 37. člen Ustave RS in na tej podlagi sprejeti ZEkom. Na tem mestu je tako treba opozoriti na dvojno varstvo teh podatkov. Podatki o elektronskih naslovih so tako varovani ne le na podlagi 38. člena Ustave RS, temveč tudi na podlagi 37. člena Ustave RS. IP je ob tem tudi ugotovil, da elektronski naslovi javnih uslužbencev, ki so navedeni na zahtevanih dokumentih, ne sodijo med kontaktne podatke v smislu komuniciranja z javnostjo, skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1, kar pomeni, da imajo zaposleni v tem delu pravico do komunikacijske zasebnosti in posledično do tega, da njihovi elektronski naslovi niso posredovani javnosti, saj sodijo med varovane osebne podatke.

 

IP je tako odločil, da je treba izpodbijano odločbo z dne 31. 1. 2020, št. 0900-45/2019-12 21005 v ugodilnem delu delno odpraviti, na način, da organ na naslednjih dokumentih prekrije še elektronske naslove fizičnih oseb; in sicer na dokumentih:

- št. 06210-11/2014-6,

- št. 06210-11/2014-10,

- št. 06211-77/2016-1 (II. del)

- št. 06211-77/2016-2, in sicer v prilogi z dne 25. 11. 2016,

- št. 06211-77/2016-6, in sicer:

  • v vseh prilogah - vlogah za izdajo soglasja zdravstvenemu delavcu, zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu,…
  • v e-sporočilu z dne 7. 1. 2011
  • v e- sporočilu z dne 15. 1. 2015
  • - v e-sporočilu z dne 18. 1. 2016.

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so glede informacij, za katere je organ odločil, da sodijo med informacije javnega značaja, morebiti podane druge izjem po ZDIJZ in ugotovil, da te niso podane, prav tako jih ni izkazala stranska udeleženka.

 

Na podlagi navedenega je IP pritožbi stranske udeleženke delno ugodil in izpodbijano odločbo v ugodilnem delu, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.     

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 908/2010.

[3] Npr. odločbe IP: št. 090-119/2015, št. 090-267/2017, 090-59/2009.