Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 28.01.2019
Title: prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
Number: 090-263/2018
Category: Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do dokumentov v zvezi nezakonitega plačila odškodnine po prenehanju funkcije za neizkoriščen letni dopust guvernerjev in vice guvernerjev Banke Slovenije. Organ je odločil, da so zaradi porabe javnih sredstev prosto dostopne informacije zgolj ime in priimek prejemnika odškodnine in višina izplačanih sredstev, v preostalem delu pa je dostop zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se odločbe ne dá preizkusiti zaradi nedoslednosti in nasprotovanj med izrekom, obrazložitvijo in dejansko prekritimi podatki na zahtevanih dokumentih. Zato je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-263/2018/4

Datum: 28. 1. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 28. 11. 2018 zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 0900-36/2018-6 z dne 23. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 28. 11. 2018 se ugodi in se odločba Komisije za preprečevanje korupcije, št. 0900-36/2018-6 z dne 23. 11. 2018, odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je 24. 10. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval končni ugotovitveni akt Komisije za preprečevanje korupcije, sprejet po zaključku nadzorstvenega postopka, ki je bil voden zoper funkcionarje oz. Banko Slovenije zaradi domnevno nezakonitega plačila odškodnine po prenehanju funkcije za neizkoriščen letni dopust guvernerjev in vice guvernerjev Banke Slovenije. Poleg tega je želel prejeti tudi vse dokumente oz. odgovore ter pisanja, ki jih je Banka Slovenije posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije v okviru tega postopka. V primeru obstoja izjem od prostega dostopa je zaprosil za delni dostop in zahteval izvedbo testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Zahtevane dokumente je želel prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

 

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo, št. 0900-36/2018-6 z dne 23. 11. 2018. V izreku odločbe je navedel, da se prosilcu omogoči delni dostop do dokumentov, št. 06210-702/2013-3, št. 06210-702/2013-5, št. 06210-702/2013-6 in št. 06210-702/2013-8, pri čemer je zavrnil dostop do besedila naveznih okoliščin, nanašajoče se na določenega posameznika, ki so varovani osebni podatki, in sicer vsebina pogodbe, datum pogodbe, davčni odtegljaji, dopust, obračun plač, imeni in priimka dveh posameznikov in njuna lastnoročna podpisa, število dni neporabljenega dopusta, naziv, nazivi pogodb in aneksov, datumi rojstva, naslovi stalnih prebivališč, imena in priimki, številke, datumi in vrste pogodb, datumi podpisa pogodb, število dni dopusta, število dni neizrabljenega dopusta in letnice, v katerih dopust ni bil izrabljen, upoštevani dnevi, ki se nanašajo na določene posameznike, obračun davčnih odtegljajev, višina davkov in prispevkov, datumi nakazil, ureditev vsebin v pogodbah o zaposlitvi. Pri zavrnitvi se je skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi velike vsebnosti in koncentracije osebnih podatkov je v celoti prekril priloge k dokumentoma, št. 06210-702/2013-3 (razen priloge pod tretjo alinejo), in št. 06210-702/2013-5. Pri pregledu zahtevanih dokumentov je organ ugotovil, da vsak osebni podatek nima nujno hkrati statusa varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da ga je mogoče razkriti, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na to, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (osebna imena, lastnoročna podpisa funkcionarjev komisije in guvernerja Banke Slovenije, višina prejetih sredstev iz naslova odškodnine za neizrabljen letni dopust) in podatke o porabi javnih sredstev, so izpolnjeni pogoji iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in se dostop do zahtevanih informacij dovoli. Gre namreč za dostop do tistih osebnih podatkov, za katere je že zakonodajalec ocenil, da v primerjavi z drugimi osebnimi podatki posameznika uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja. Zakonodajalec je s tem opredelil tiste dele informacijske zasebnosti posameznika, glede katerih mora ta trpeti določene posege zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa. Zakoniti cilj oziroma namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Podatka o prejemniku nadomestila za neizrabljen dopust in višina tega nadomestila sta prosto dostopni informaciji javnega značaja, in sicer po določbi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih je dopustno razkritje osebnih podatkov, ker gre za podatka o porabi javnih sredstev. Organ se je opredelil do pojma porabe javnih sredstev in navedel, da je iz načina ustanovitve, namena delovanja (zasledovanje javnih ciljev) in izvajanja javnih nalog (v javnem interesu) nedvomno ugotovil, da je Banka Slovenije uporabnica javnih sredstev, saj že iz narave dejavnosti, ki jo opravlja izhaja, da gre za porabo javnih sredstev. Tudi dejstvo, da je Banka Slovenije v izključni državni lasti (tretji odstavek 1. člena ZBS-1), pomeni, da gre za upravljanje z javnimi sredstvi. Izplačila nadomestil za neizrabljen dopust guvernerjem, namestniku guvernerja in viceguvernerju, so tako neločljivo povezana s porabo javnih sredstev oziroma neposredno pomeni porabo teh sredstev. Podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev, torej o imenu in priimku prejemnika, pa je neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev. Pojem porabe javnih sredstev se ne nanaša zgolj na podatek o znesku (višini), pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, kdo je prejemnik, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno. Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da mora biti prejemnik na nek način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba podatek o prejemniku javnih sredstev šteti kot javni podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov. Izplačilo nadomestila za neizrabljen dopust predstavlja porabo javnih sredstev, katerih poraba mora biti upravičena, transparentna in zakonita, zato ime in priimek prejemnika teh sredstev predstavlja izjemo od izjem, določeno v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne pa varovanega osebnega podatka v skladu z ZVOP-1. Organ je v postopek pritegnil tudi Banko Slovenije, saj nekateri zahtevani dokumenti, ki jih je Banka Slovenije posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije, in jih je komisija evidentirala pod št. 06210-702/2013-3 in 06210-702/2013-5, nosijo oznako »Zaupno«. Banka Slovenije je organ obvestila o tem, da vstopa v postopek kot stranska udeleženka in podala odgovor, da je komisiji posredovala tri dopise, in sicer z oznakami 26.00-292/13-lš z dne 27. 8. 2013, št. 26.00-303/13-lš z dne 5. 9. 2013, ter št. 26.00-0361/13-SP z dne 24. 10. 2013, v katerih je obrazložila svoje strokovno mnenje v zvezi z ravnanjem odgovornih oseb Banke Slovenije pri izplačilu nadomestila za neizrabljen letni dopust, ki ga je Banka Slovenije izplačala v letu 2013 nekdanjemu guvernerju Marku Kranjcu, in priložila zahtevano dokumentacijo. Nekatera dokumentacija, ki je bila predložena, je vsebovala oznako zaupno, ravno iz razloga varovanja osebnih podatkov. Pravni interes Banke Slovenije je, da se varujejo njeni zaupni podatki na podlagi 47. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 - UPB, 59/11 in 55/17; v nadaljevanju: ZBS-1) in bančnega Pravilnika o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije (v nadaljevanju: pravilnik). V 1. členu tega pravilnika je določeno, da se zaupni podatki Banke Slovenije obravnavajo kot poslovna skrivnost. Zahtevana dokumentacija pa tudi vsebuje ustrezno oznako zaupnosti. Stranska udeleženka je vztrajala pri trditvi, da zahtevani dokumenti predstavljajo varovane osebne podatke, kot tudi njeno poslovno skrivnost. Stranska udeleženka je še navedla, da javni interes glede razkritja zahtevanih informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ni močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Predlagala je, da se prosilcu omogoči delni dostop na način, da iz dokumentov oziroma konteksta ne bodo razvidni varovani. To pomeni, da se lahko prosilcu razkrijejo le naslednji dokumenti: Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, pojasnilo Banke Slovenije z dne 27. 8. 2013 in pojasnilo Banke Slovenije z dne 5. 9. 2013. Organ se je v odločbi opredelil do izjave stranske udeleženke in navedel, da lahko samo zakon določi izjeme dostopa do informacij javnega značaja. Določbe ZDIJZ med izjeme za dostop do informacij javnega značaja ne uvrščajo »zaupnih podatkov« iz 47. člena ZBS-1. Prav tako tudi nobena določba ZBS-1 ne vsebuje določbe, ki bi določala kakšno izjemo za dostop do informacij javnega značaja. S področja bančništva izjemo za dostop do informacij javnega značaja določa Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 30/16 - ZTFI-F, 44/16 - ZRPPB, 77/16 – ZCKR in 41/17), in sicer v 404. členu, ki se glasi: »Do ureditve vsebine iz tega člena v zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, se dostop do informacije zavrne, če se zahteva za dostop nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka Banke Slovenije, ki še teče, po zaključku le tega pa le, če bi razkritje podatka lahko povzročilo škodo banki ali drugi osebi ali če bi to ogrozilo izvajanja nalog Banke Slovenije.« Organ je pri pregledu dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, ugotovil, da ne gre za podatke, ki bi bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi nadzornega postopka Banke Slovenije, ki še teče oz. je že zaključen. Iz zgoraj navedenih razlogov organ pri odločanju o tej zadevi ni vezan na določbo 47. člena ZBS-1 in določbe internega akta Banke Slovenije. S slednjim gre za pravila, ki niso pravni vir oziroma nimajo moči prava navzven, temveč učinkujejo zgolj notranje (interno). V zvezi z izvedbo testa interesa javnosti je organ ugotovil, da ni potrebe o tem, da bi Banko Slovenije o tem seznanil. Organ namreč samostojno vodi postopek in odločba o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, hkrati pa je Banki Slovenije že posredoval zahtevo prosilca, ravno z namenom zagotavljanja varstva pravic, ki ji gredo kot stranski udeleženki v postopku. Banka Slovenije se je že opredelila do zahteve prosilca, vezane na test javnega interesa. Tako je organ v konkretnem primeru omogočil delni dostop do dokumentov.

 

Prosilec se je zoper odločbo organa, št. 0900-36/2018-6 z dne 23. 11. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil zaradi napačne uporabe materialnega predpisa, nepopolno oz. napačno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti. Prosilec je navedel, da je organ ugotovil, da gre pri zahtevanih dokumentih za dokumente v zadevi, št. 06210-702/2013, konkretno za dokumente z zaporednimi številkami 3, 5, 6 in 8. V izreku niti v obrazložitvi odločbe pa organ ni navedel, da dokumenti v tej isti zadevi z zaporednimi številkami 1, 2, 4, 7, 9 in morebitni nadaljnji z morebitnimi prilogami, ne obstajajo, čeprav bi po pravilih, logiki in namenu pravil poslovanja, evidentiranja zadev oz. posameznih dokumentov ter postopkovnih opravil državnih organov, morali. Zato po mnenju prosilca dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno in obrazloženo oz. gre v zvezi z dokumenti v zadevi 06210-702/2013 z zaporednimi št. 1, 2, 4, 7, 9 in morebitnimi prilogami za molk organa. Po mnenju prosilca je organ kršil tudi materialne določbe ZDIJZ, ker ni opravil testa javnega interesa, kljub njegovi izrecni zahtevi.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 0900-36/2018-8 z dne 3. 12. 2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu so bili priloženi preslikani dokumenti s prikritimi deli besedila.

 

Za potrebe razjasnitve dejanskega stanja je IP zaprosil organ za pojasnilo in dostavo zahtevanih dokumentov brez izločenih podatkov. Organ je 18. 1. 2018 posredoval popis zadeve, št. 06210-702/2013, pojasnilo, da dokument pod zaporedno številko 6 z naslovom »Zaključne ugotovitve o posameznem primeru« predstavlja »končni ugotovitveni akt komisije«, kot ga je zahteval prosilec, ter vse zahtevane dokumente v izvorni obliki.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ prosilcu posredoval vso zahtevano dokumentacijo oz. ali gre za prosto dostopne informacije. Organ je zahtevo prosilca namreč delno zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa ni izvedel testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

  1. Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

 

V konkretnem primeru je prosilec v pritožbi izpodbijal odločbo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer je zatrjeval tudi bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ker se odločbe ne dá preizkusiti. IP je tem pritožbenim navedbam pritrdil. V obravnavanem primeru so bili predmet prosilčevega zahtevka (a) končni ugotovitveni akta organa v nadzorstvenem postopku zoper funkcionarje Banke Slovenije zaradi domnevno nezakonitega plačila odškodnine po prenehanju funkcije in (b) odgovori ter pisanja, ki jih je Banka Slovenije posredovala organu v okviru tega postopka. V ugotovitvenem postopku na prvi stopnji je organ sklenil, da zahtevku prosilca ustrezajo dokumenti z opravilnimi številkami 06210-702/2013-3, 06210-702/2013-5, 06210-702/2013-6 in 06210-702/2013-8, pri čemer se je organ do posameznega dokumenta opredelil zgolj s sklicevanjem na njegovo opravilno številko, ne pa tudi po vsebini, kot jo je navedel prosilec v zahtevi z dne 24. 10. 2018. IP se strinja s pritožbenimi navedbami, da se na tak način ne dá ugotoviti dejanskega stanja, saj niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, kateri posamezni dokument ustreza posameznemu delu zahteve. Prosilec je v zahtevku namreč zahteval dostop do večjega števila dokumentov glede na njihovo vsebino in ne po opravilnih številkah, zato bi organ moral identificirati zahtevane dokumente tudi po vsebini. Ker zahtevani dokumenti vsebujejo tudi večje število prilog, bi se moral organ opredeliti tudi do teh dokumentov.

 

Prav tako je IP ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi glede vprašanja obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) ni popolnoma ugotovil dejanskega stanja. S pregledom prekritih delov zahtevanih dokumentov je IP namreč ugotovil, da je organ prekril tudi dele besedil, za katere ni jasno, niti iz izreka niti iz obrazložitve, zakaj jih je organ štel kot varovane osebne podatke. Ob tem se izpodbijane odločbe ne dá preizkusiti, saj iz obrazložitve ni moč razbrati, ali gre zgolj za nedoslednost ali površnost organa, ali pa je prekriti podatek kljub vsemu varovan, vendar organ tega ne pojasni. Na določenih mestih je organ predhodno že razkrite podatke (npr. ime in priimek konkretnega guvernerja) prekril, ne da bi pojasnil, zakaj je podatek na tem mestu varovan, predhodno pa ni bil. Prav tako je na določenih mestih prekrival posamezna dejstva, ne da bi pojasnil, zakaj. Npr. prosilec je v svoji zahtevi zapisal, da želi prejeti informacije, ki se nanašajo na domnevno nezakonita plačila odškodnine po prenehanju funkcije za neizkoriščen letni dopust guvernerjev in vice guvernerjev Banke Slovenije, organ je te dokumente v določenem obsegu identificiral, v obrazložitvi izpodbijane odločbe navajal, zakaj podatke o prejemnikih nadomestila za neizrabljen dopust, šteje za prosto dostopne, nato pa naslov dokumenta pod zap. št. 06210-702/2013-6, delno prekril, tako da je javnosti ostalo nedostopno besedilo v naslovu, ki pojasnjuje v zvezi s čim je bilo konkretno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije sprejeto. Organ se za vse prekrite dele besedil sklicuje na varovane osebne podatke in navezne okoliščine, ki se nanašajo na določenega posameznika, s čimer se IP ne more strinjat. Navezne okoliščine, ki sicer posegajo v osebne podatke posameznika, ne morejo biti varovane, če je organ predhodno ugotovil, da konkretni osebni podatki niso varovani in njihovo razkritje ne bi pomenilo kršitve varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prav tako je organ npr. prekril podatke o tem, katere dokumente je pridobil v postopku nadzora od Banke Slovenije, hkrati pa je prosilcu (skladno z delom njegove zahteve) do njih omogočil (delni) dostop, pri čemer svoje odločitve za takšno ravnanje (ponovno) ni v ničemer pojasnil. Brez obrazložitve oz. pojasnil je ostal tudi prekriti del v dokumentu, št. 06210-702/2013-6, ki se nanaša na priporočila za vzpostavitev zakonitega stanja. Kot je IP s pregledom dokumentacije v izvorni obliki ugotovil, ta del besedila že pojmovno ne more predstavljati osebnega podatka po definiciji iz določila člena 4, pododstavka (1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1], kar pomeni, da je organ tudi navezne okoliščine tolmačil napačno. Čeprav obrazložitev izpodbijane odločbe obsega več strani, so razlogi za zavrnitev dostopa navedeni presplošno, izvedba delnega dostopa pa s samo obrazložitvijo ni konsistentna, zato se take odločbe ne dá preizkusiti.

 

IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi nedoslednosti in nasprotovanj med izrekom, obrazložitvijo in dejansko prekritimi podatki na zahtevanih dokumentih. Tako je IP ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena in je izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, treba odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ker je IP dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.

 

  1. Navodila organu za odločanje v ponovljenem postopku

 

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ bo moral pri ponovnem odločanju izvesti nov ugotovitveni postopek in popolnoma ugotoviti relevantno dejansko stanje. Pojasniti bo moral, s katerimi posameznimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga in kako je to ugotovil ter kateri dokumenti ustrezajo zahtevi tudi po vsebini. Prosilec je v pritožbi namreč zatrdil, da organ ni ugotovil obstoja dokumentov v tej isti zadevi z zaporednimi številkami 1, 2, 4, 7, 9 in morebitnimi nadaljnjimi dokumenti ter morebitnimi prilogami. Iz izreka oz. obrazložitve odločbe mora nedvoumno izhajati, kateri dokument predstavlja kateri del zahteve prosilca, tako da je prosilcu omogočeno, da dokumente v zadevi prepozna kot del svoje zahteve in da ni dvoma, da preostali dokumenti niso bili prepoznani kot del zahteve prosilca. Ker prosilec ne more biti vnaprej seznanjen z dejstvom, da posamezni zahtevani dokumenti vsebujejo tudi priloge, se bo moral organ opredeliti tudi do vsake posamezne priloge in pojasniti, če vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, in katero, nato pa oceniti, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop tudi do prilog. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe npr. ni jasno, zakaj je organ zavrnil dostop do pogodbe o zaposlitvi v celoti in datuma njene sklenitve, čeprav je ocenil, da gre pri zahtevanih podatkih za porabo javnih sredstev.

 

Glede na to, da je organ že v izpodbijani odločbi navedel, da se pojem porabe javnih sredstev ne nanaša zgolj na podatek o znesku (višini), pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, kdo je prejemnik, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno, bo moral organ pri izvedbi instituta delnega dostopa dosledno to tudi upoštevati in prosilcu omogočiti dostop do teh podatkov (npr. število dni neizrabljenega dopusta je bistveno pri izračunu odškodnine, prav tako pravna podlaga za izplačilo, če obstaja, ipd.). Če bo organ ugotovil nasprotno, pa mora svojo odločitev v odločbi tudi pojasniti. Organ je svojo odločitev za razkritje osebnih podatkov (imen in priimkov) prejemnikov nadomestila za neizrabljen dopust oprl na okoliščino, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke o porabi javnih sredstev, zato se mora teh ugotovitev držati tudi pri izvedbi instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Ob sklicevanju na obstoj izjem po ZDIJZ IP opozarja, da mora organ pri tem v celoti upoštevati pogoje, ki morajo biti za posamezno izjemo izpolnjeni ter zatrjevano izjemo in concreto izkazati, kar velja tudi za »navezne okoliščine«. To pomeni, da razkritje »naveznih okoliščin« ne more ogroziti zaupnosti dokumenta in poseči v varovane podatke posameznika, če jih je organ predhodno identificiral kot nevarovane osebne podatke.

 

Ker je organ dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, prosilec pa se je v pritožbi skliceval na javni interes za razkritje, IP še dodaja, da če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoči javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov, mora organ izvesti postopek po drugem odstavku 21. člena ZDIJZ. Glede na to, da je pretežni del osebnih podatkov organ prikril, ker niso v povezavi s porabo javnih sredstev, je organ dolžan v ponovljenem postopku preveriti tudi okoliščine v zvezi z javnim interesom in se do njih opredeliti.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ storil bistveno kršitev pravil postopka. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).