Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 27.10.2016
Title: Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
Number: 090-224/2016
Category: Ničnost
Status: Annuled


POVZETEK:

Organ je z izpodbijano odločbo prosilcu omogočil delni dostop do poročila nadzornega odbora občine. IP je ugotovil, da je prosilec vložil neformalno (ustno) zahtevo po telefonu. Za obravnavo takšne zahteve ZDIJZ v 13. in 14. členu določa enostaven postopek, v katerem se ne odloči z odločbo, temveč se prosilcu le posreduje zahtevana informacija. Organ torej ni prejel zahteve, na podlagi katere bi moral začeti in voditi upravni postopek ter izdati odločbo (prosilec pa pozneje izrecno ali molče v to ni privolil), kar pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 128. člena ZUP. IP je zato v skladu z 280. členom ZUP po uradni dolžnosti odločbo organa izrekel za nično na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-224/2016/6

Datum: 27. 10. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 4. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 10. 2016 zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 0900-34/2016-2 01013 z dne 19. 9. 2016 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Odločba Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-34/2016-2 01013 z dne 19. 9. 2016 je nična.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

IP je dne 11. 10. 2016 od organa v obravnavo prejel pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 0900-34/2016-2 01013 z dne 19. 9. 2016. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ delno zavrnil ustno zahtevo, ki jo je prosilec podal po telefonu dne 29. 8. 2016, ter prosilcu omogočil delni dostop do Dokončnega poročila o nadzornem pregledu št. 0600-10/2016 z dne 29. 6. 2016. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v primerih, navedenih v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, obstajajo zadržki zaradi varstva osebnih podatkov, ker je vsebina dokumenta z navedbami osebnih imen in naveznih okoliščin posameznika dovolj določna, da je na njeni podlagi mogoče določiti fizično osebo oziroma je taka oseba določljiva, ob tem pa je iz vsebine mogoče razbrati tudi osebne podatke. Takšni podatki so v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) v postopku po ZDIJZ načeloma varovani in jih ni dopustno razkriti javnosti. Organ je zato prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanega dokumenta s prekritjem osebnih podatkov.

 

Prosilec je pri organu dne 4. 10. 2016 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 0900-34/2016-2 01013 z dne 19. 9. 2016. Navedel je, da mu organ dovoljuje vpogled v Dokončno poročilo o nadzornem pregledu št. 0600-10/2016 z dne 29. 6. 2016 in v odločbi razlaga ZDIJZ in pravico vedeti. Organ mu tudi dovolj razločno zapiše bistvo delnega dostopa do dokumenta. Prosilec je pojasnil, da želi odgovor na svoje pisanje in obširno navaja razloge, zaradi katerih se ne strinja z vsebino Dokončnega poročila o nadzornem pregledu št. 0600-10/2016 z dne 29. 6. 2016. V zvezi s svojimi navedbami je prosilec priložil tudi dokumentacijo, ki jo je poslal organu v zvezi s sumom korupcije v Občini Domžale v postopku nakupa nepremičnine, in IP pozval, da odloči, kdo govori in piše resnico. Prosilec je še navedel, da od organa pričakuje, da bo zadevo prevzel v nadaljnje odločanje v dobrobit vseh občanov, ne samo njega kot prijavitelja.

 

IP je ugotovil, da je pritožba prosilca z dne 4. 10. 2016 nepopolna in nerazumljiva, zato mu je z dopisom št. 090-224/2016/4 z dne 18. 10. 2016 pojasnil, kakšne pravice ureja ZDIJZ in na kakšen način lahko pri organu (in ne pri IP) poda prijavo na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; ZIntPK). IP je navedel, kaj vse mora vsebovati pritožba in pozval prosilca, da pritožbo zoper odločbo organa št. 0900-34/2016-2 01013 z dne 19. 9. 2016 dopolni tako, da bo vsebovala razloge za pritožbo iz 237. člena ZUP.

 

Dne 25. 10. 2016 je IP prejel odgovor, v katerem je prosilec navedel, da vlaga pritožbo na podlagi ZIntPK po razlogih iz 237. člena ZUP glede na »dokončno poročilo Nadzornega odbora Občine Domžale št. 0600-10/2016 z dne 29. 6. 2016«, ki mu ga je posredoval organ, na podlagi njegovega posredovanja v zvezi z dopisom št. 06210-728/2013-9 02005 z dne 15. 12. 2015 (to je dopis, s katerim je organ prosilca obvestil o svojih ukrepih v zvezi s prosilčevo prijavo, opomba IP). Prosilec je ponovno navedel razloge, zaradi katerih se ne strinja z vsebino Dokončnega poročila o nadzornem pregledu št. 0600-10/2016 z dne 29. 6. 2016 in pozval organ, naj prevzame odgovornost in odločanje. Prosilec pričakuje, da bo organ glede vseh navedb v pritožbi odločil »kdo govori in piše resnico«, ter da se bo prodajalka nepremičnine pokesala, priznala, da je pisanje prosilca resnica, in vrnila nepošteno prejeto plačilo.


IP uvodoma navaja 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. V konkretnem primeru je treba najprej ugotoviti, ali takšna zahteva obstaja. Kot izhaja iz uradnega zaznamka organa št. 06210-728/2013-14 02005 z dne 31. 8. 2016, je javna uslužbenka organa dne 29. 8. 2016 opravila telefonski razgovor s prosilcem ter mu pojasnila, da je bila njegova prijava z dne 5. 9. 2013 v enem delu zavrnjena, v drugem delu pa odstopljena v reševanje nadzornemu odboru občine, o čemer je bil kot prijavitelj obveščen z dopisom št. 06210-728/2013-10 z dne 15. 12. 2015. Prosilec je v telefonskem razgovoru izrazil nestrinjanje z ugotovitvami nadzornega odbora v poročilu o nadzornem pregledu (št. 0600-10/2016 z dne 29. 6. 2016) ter zahteval, da mu organ navedeno poročilo posreduje na njegov naslov. Javna uslužbenka organa je ugotovila, da dokument vsebuje varovane osebne podatke, zato je predlagala, da se neformalna vloga prijavitelja (podana v telefonskem razgovoru z dne 29. 8. 2016) odstopi v reševanje osebi, pooblaščeni za dostop do informacij javnega značaja.  

 

V konkretnem primeru ni sporno, da je prosilec vložil neformalno zahtevo, saj je organ to navedel tako v uradnem zaznamku št. 06210-728/2013-14 02005 z dne 31. 8. 2016, kot tudi v izpodbijani odločbi. Ravnanje organa po prejemu takšne zahteve ureja 14. člen ZDIJZ, ki določa, da je organ dolžan prosilcu tudi na podlagi neformalne oziroma ustne zahteve omogočiti dostop do informacij javnega značaja ali ponovno uporabo, razen če gre za varovane podatke iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ. Če organ zadevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis, oziroma mu omogoči ponovno uporabo. Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino. 13. člen ZDIJZ določa, da ima pravno varstvo prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak le neformalno oziroma ustno zahtevo, se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku, kot to določa četrti odstavek 14. člena ZUP. Zakonodajalec je torej postopek z ustno zahtevo uredil drugače kot postopek s pisno zahtevo, pri čemer ni izključil dolžnosti organa, da na podlagi neformalne zahteve posreduje prosilcu prosto dostopne informacije javnega značaja, je pa določil enostaven postopek obravnave takšnih zahtev. Namen takšne ureditve je olajšati dostop do informacij javnega značaja, če za dostop ni potreben formalni upravni postopek, ampak le neformalna komunikacija med organom in prosilcem.[1] Iz vsega navedenega izhaja, da organ v postopku z neformalno zahtevo ne izda odločbe. Če zahtevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči dostop do zahtevane informacije, če zahtevo zavrne, je postopek za stranko končan.[2] Na tem mestu IP pripominja, da prosilec lahko v primeru zavrnitve neformalne zahteve vloži pisno zahtevo, tj. formalno vlogo, za katero veljajo določila ZUP in o kateri mora organ v primeru zavrnitve odločiti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ).

 

Dejstvo, da prosilec v konkretnem primeru ni vložil pisne zahteve, pomeni, da organ ni prejel zahteve, na podlagi katere bi moral začeti in voditi upravni postopek ter izdati odločbo. Organ je torej odločbo št. 0900-34/2016-2 01013 z dne 19. 9. 2016 izdal brez zahteve stranke. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru pogoj iz 128. člena ZUP ni izpolnjen. Kot že rečeno, prosilec ni vložil pisne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, poleg tega pa v postopek po ZDIJZ tudi kasneje ni pristal, niti izrecno niti molče. IP je namreč prosilca izrecno pozval, da nepopolno in nerazumljivo pritožbo z dne 4. 10. 2016 dopolni tako, da bo vsebovala razloge za pritožbo iz 237. člena ZUP. Prosilec je v odgovoru z dne 25. 10. 2016 izrecno navedel, da vlaga pritožbo na podlagi ZIntPK in za to navedel tudi razloge. Iz odgovora prosilca izhaja, da sploh ne vlaga pritožbe zoper odločbo št. 0900-34/2016-2 01013 z dne 19. 9. 2016, temveč glede na vsebino dokumenta, ki ga je dobil na podlagi neformalne zahteve, zahteva, da organ v skladu s svojimi pristojnostmi nadaljuje postopek, ki ga je, na podlagi prijave prosilca, vodil v zadevi št. 06210-728/2013.

 

V obravnavanem primeru gre torej za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, po katerem je treba odločbo organa št. 0900-34/2016-2 01013 z dne 19. 9. 2016 izreči za nično, ker jo je organ izdal brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilec pa pozneje izrecno ali molče v to ni privolil.

 

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, v skladu z 280. členom ZUP, po uradni dolžnosti na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, odločbo organa št. 0900-34/2016-2 01013 z dne 19. 9. 2016 izrekel za nično, ker jo je organ izdal brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), pa prosilec pozneje ni izrecno ali molče v to privolil.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 211/2010 z dne 21. 12. 2011.

[2] Tako izhaja tudi iz Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 182 in naslednje).