Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 07.05.2019
Title: Prosilec - Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči d.o.o.
Number: 090-219/2017/13
Category: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Davčna tajnost
Status: Sustained


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločal po sodbi Upravnega sodišča glede dostopa do podatkov o ovrednotenju (točkovanju) parcel oz. zemljišč z vsemi obračunskimi parametri, ki so potrebni za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017. IP se je pri odločitvi oprl na stališče Upravnega sodišča, da evidenca NUSZ pomeni t.i. druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek iz prvega odstavka 15. člena ZDavP-2 in je ni mogoče obravnavati kot prosto dostopne informacije javnega značaja, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno. Razkritje zahtevanih podatkov bi namreč pomenilo kršitev davčne tajnosti. Odločitev organa, da dostop do zahtevanih podatkov zavrne zaradi obstoja izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je bila pravilna.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-219/2017/13

Datum: 7. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 26. 9. 2017, zoper odločbo Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, d.o.o., Grajska ulica 7, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu organ), št. 420-08-1254/2017-13/0011 z dne 13. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 26. 9. 2017 zoper 1. točko izreka odločbe Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, d.o.o., št. 420-08-1254/2017-13/0011 z dne 13. 9. 2017, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v

 

Prosilec je 13. 7. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do podatkov o ovrednotenju (točkovanju) parcel oz. zemljišč v KO Tabor (659), in sicer za parc. št. 237/6 (objekt Ljubljanska 5a) in parc. št. 935/1 (objekt Masarykova 2), z vsemi obračunskimi parametri, ki so potrebni za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017, ter kdo je zavezanec za plačilo prispevka na teh dveh parcelah. Informacije je želel prejeti na elektronski naslov.

 

Organ je zahtevo z odločbo, št. 420-08-1254/2017-13/0011 z dne 13. 9. 2017, v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da zahtevana informacija predstavlja informacijo, ki je v skladu s 5. točko prvega odstavka 6. člen ZDIJZ podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Zoper izdano odločbo je prosilec 26. 9. 2017 vložil pritožbo in poudaril, da želi pridobiti točke, ki se delijo po strokovnih ali kakšnih drugih kriterijih, ki so v domeni organa. Strinjal se je tudi z zakritjem podatka o zavezancu.

 

IP je odločil o pritožbi z odločbo, št. 090-219/2017/4 z dne 6. 11. 2017, s katero je v prvi točki izreka pritožbi ugodil in odločil, da mora organ prosilcu iz elektronske baze NUSZ (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) posredovati v elektronski obliki izpis »Simulacija obračuna za leto 2017« za objekta na naslovu Maribor, Ljubljanska ulica 5a in Maribor, Masarykova ulica 2, tako, da so iz dokumentov razvidne vse kategorije (objekt, parcele, površina, tip objekta, oprostitev, mesec od-do, vred. točke, točke – namembnost in točke – skupaj).

 

Zoper odločbo IP je organ vložil tožbo pred Upravnim sodiščem RS, ki je s sodbo, št. II U 555/2017-22 z dne 11. 4. 2019, tožbi ugodilo. Izpodbijano odločbo je sodišče odpravilo zaradi materialnopravno zmotnega stališča IP, da razkritje zahtevanih podatkov ne pomeni kršitve davčne tajnosti. V obrazložitvi sodbe je sodišče navedlo, da ima nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča naravo davka na nepremičnine in se plačuje do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Glede tega se po odločbi Ustavnega sodišča, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 še vedno uporabljajo določbe 58. do 63. člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Po glede na citirano odločbo Ustavnega sodišča še vedno veljavnem 404. členu ZDavP-2 odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izda davčni organ po uradni dolžnosti, to pa stori na podlagi podatkov, ki jih dobi od občine. Občina Maribor je to obveznost prenesla na tožečo stranko. Tožeča stranka izvršuje javna pooblastila, določena z 19. členom Odloka o ustanovitvi Javnega podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči d.o.o. Med njimi je v peti alineji, da pripravlja podlage za izdajo odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in vodi vse potrebne evidence. Evidenca NUSZ pri tožeči stranki se vodi samo z namenom, da na njeni podlagi davčni organ izda odločbo o odmeri NUSZ. Hkrati je sodišče zavzelo stališče, da okoliščina, da ima evidenca NUSZ naravo davčne tajnosti, ne pomeni, da nimajo statusa informacije javnega značaja podatki, ki se nahajajo v drugih virih, s katerimi se polni evidenca NUSZ, in jih evidenca NUSZ samo povzema. Sodišče je zadevo vrnilo IP v nov postopek, da ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča ponovno odloči o zadevi.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP je ugotovil, da je predmet zahteve prosilca dokument z nazivom »Simulacija obračuna za leto 2017« z navedbo zavezanca. Ker se zahteva nanaša na dva objekta, dokument vsebuje dve strani lista formata A4, ki predstavljata fizičen izpis iz elektronske baze NUSZ, ki jo organ vodi za Mestno občino Maribor. Na vsaki strani dokumenta so, poleg osnovnih podatkov o zavezancu, navedeni še podatki po kategorijah: objekt, parcele, površina, tip objekta, oprostitev, mesec od-do, vred. točke, znesek, točke – namembnost in točke – skupaj. Prosilec je zahteval podatke za stavbna zemljišča v KO Tabor (659), parc. št. 237/6 (objekt na naslovu Maribor, Ljubljanska ulica 5a) in parc. št. 935/1 (objekt na naslovu Maribor, Masarykova ulica 2).

 

Izpodbijana odločba temelji na 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanega dokumenta skliceval na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo davčnega postopka in davčne tajnosti).

 

Pojem davčne tajnosti je opredeljen v 15. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2), ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga. Po 16. členu ZDavP-2, ki ureja dolžnost varovanja davčne tajnosti, uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.

 

Po presoji sodišča v sodbi, št. II U 555/2017-22 z dne 11. 4. 2019, evidenca NUSZ pomeni t.i. druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek iz prvega odstavka 15. člena ZDavP-2. Organ prihaja v stik s temi podatki zaradi narave svojega dela, saj v okvir njegovih nalog oz. pooblastil sodi tudi vodenje evidence NUSZ in brez evidence NUSZ, ki jo vodi, davčni organ odločbe o odmeri NUSZ ne more izdati. S tem je podana materialnopravna podlaga iz 16. člena ZDavP-2, po kateri dolžnost varovanja davčne tajnosti zajema tudi tiste podatke v zvezi z davčno obveznostjo, s katerimi pridejo v stik t.i. »druge osebe« zaradi narave svojega dela. Sodišče je še dodalo, da evidenca NUSZ glede na v zemljiški knjigi objavljene podatke o lastništvu nepremičnin in drugih stvarnih pravicah pri vseh zavezancih, pri katerih obveznost plačila NUSZ izhaja iz njihovega stvarnopravnega razmerja do določene nepremičnine, omogoča njihovo identifikacijo. Glede na v zahtevanem dokumentu navedeno število odmerjenih točk in glede na v odloku objavljeno vrednost točke, iz take informacije izhaja dejanska davčna obveznost takšnega davčnega zavezanca, zato bi bila z razkritjem zahtevanih podatkov kršena davčna tajnost.

 

Glede na jasno stališče sodišča, da evidence NUSZ ni mogoče obravnavati kot prosto dostopne informacije javnega značaja in bi razkritje zahtevanih podatkov pomenilo kršitev davčne tajnosti, ugotovljena izjema varstva davčnega postopka in davčne tajnosti po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more biti presežena na podlagi določbe drugega in/ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sodišče je v sodbi navedlo, da mora IP v ponovnem postopku upoštevati tudi navedeni določbi, vendar je razkrivanje podatkov iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na podlagi javnega interesa in/ali porabe javnih sredstev izrecno izključeno, zaradi česar ugotovljena izjema davčne tajnosti po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more biti presežena.

 

Ob upoštevanju vsega navedenega in dejstva, da je IP v ponovljenem postopku, na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, vezan na pravno mnenje sodišča, je IP zaključil, da je za zahtevane informacije podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo davčnega postopka in davčne tajnosti). Zato pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi in jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti (1. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke