Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 02.09.2019
Title: prosilec - JKP Prodnik d.o.o.
Number: 090-192/2019
Category: Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente, ki se nanašajo na točno določeno osebo. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-192/2019/6
Datum: 2. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 5. 8. 2019, zoper odločbo Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., Savska cesta 34, 1230 Domžale (v nad. organ), št. 4769/19-SR z dne 17. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo


O D L O Č B O


1.    Pritožba prosilca z dne 5. 8. 2019 zoper odločbo Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., št. 4769/19-SR z dne 17. 7. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 24. 6. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje listin, ki se nanašajo na zaprosilo …. za prestavitev njenega jaška s števcem za vodo, in sicer zapis odločitve, na podlagi katere se je ta prestavitev izvedla, kdo je bil izvajalec del in račun, s katerim je bilo izkazano plačilo naročnika za opravljeno delo.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 4769/19-SR z dne 17. 7. 2019, s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da tudi če bi se ugotovilo, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, delni dostop ne bi bil izvedljiv, saj bi bil posameznik, kljub zakritim osebnim podatkom, določljiv.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 5. 8. 2019 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Dodatno prosilec še navaja, da zahtevane dokumente nujno potrebuje za sodni postopek, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Domžalah.

IP je dne 16. 8. 2019 prejel dopis organa št. 5219/19-SR z dne 14. 8. 2019, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na točno določenega posameznika – fizično osebo, pri čemer je organ njegovo zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu 9. člena ZVOP-1 (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, brez opredelitve ali organ z zahtevanimi dokumenti sploh razpolaga. Organ bi že samo s tem, da bi potrdil obstoj zahtevanih dokumentov, kršil varstvo osebnih podatkov.Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, tudi v primeru obstoja zahtevanih dokumentov ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke.

Upoštevajoč definicijo osebnega podatka, prakso IP ter zgoraj navedeno prakso Upravnega sodišča RS, IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v konkretnem primeru pravilna. V obravnavanem primeru IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov javnosti, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pritožba prosilca pa se kot neutemeljena zavrne, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ker prosilec v pritožbi pojasnjuje oz. utemeljuje, zakaj potrebuje zahtevane dokumente oz. izkazuje pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Ob tem IP še pripominja, da njegova ugotovitev v tem postopku še ne pomeni, da upravičene osebe teh podatkov/dokumentov ne morejo zahtevati/pridobiti po drugih pravnih podlagah (npr. oseba, ki za pridobitev določenih dokumentov izkaže pravni interes, lahko pridobi določene podatke od organa na drugi pravni podlagi – npr. na podlagi 82. člena ZUP). Ob tem je IP pristojen le za odločanje po ZDIJZ in se v druge postopke ne more spuščati.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka