Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 12.04.2019
Title: prosilec - Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke
Number: 090-274/2018
Category: Osebni podatek, Mediji
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Organ je s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov v celoti zavrnil dostop do dokumentov nastalih pri organu ob seznanitvi s podatkom, da naj bi njihov uslužbenec v davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja, ter drugih notranjih dokumentov organa nastalih v zvezi z njegovo bolniško odsotnostjo in odtujitvijo službenega računalnika. IP v pritožbenem postopku najprej ugotovil obseg prosilkine zahteve nato pa zavrnil razloge organa, da bi že iz same (ne)potrditve obstoja dokumentov izhajale informacije iz posameznikove zasebne sfere, in bi tako ti dokumenti predstavljali varovane osebne podatke. IP je presodil, da so zahtevani dokumenti nastali v zvezi z delovnim razmerjem konkretnega tedanjega javnega uslužbenca, na čigar se zahteva nanaša. IP je zato pritožbi prosilke ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo v ponovno odločanje, saj je ocenil, da se je ne da preizkusiti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-274/2018/5

Datum: 12. 4. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija …(v nadaljevanju prosilka) z dne 28. 11. 2018, zoper 1. točko izreka odločbe Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenčeva ulica 22, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 712-4/2018-10 z dne 19. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 28. 11. 2018 se ugodi in se 1. točka izreka odločbe Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, št. 712-4/2018-10 z dne 19. 10. 2018, odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o tem delu prosilkine zahteve odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je 19. 6. 2018 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahtevala:

  • kopije vse dokumentacije, ki je na organu nastala leta 2016 in pozneje, in sicer ob seznanitvi agencije s podatkom, da naj bi zdaj že tam imenovani nekdanji uslužbenec/inšpektor v

davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja.

  • kopije morebitnih zapisnikov in drugih notranjih dokumentov, ki so na agenciji nastali v povezavi z njegovo bolniško odsotnostjo in odtujitvijo službenega računalnika, ter
  • kopije vseh potnih nalogov ali drugih relevantnih dokumentov agencije za vse službene poti, ki jih je imenovani opravil v povezavi z izvedbami inšpekcijskih pregledov doma in po svetu, od začetka do konca delovnega razmerja na agenciji, kopije certifikatov, ki so bili izdani na podlagi njegovih inšpekcijskih pregledov, kopije vseh potnih nalogov ali drugih relevantnih dokumentov agencije za vse službene poti, ki jih je tam imenovana inšpektorica opravila v povezavi z izvedbami inšpekcijskih pregledov doma in po svetu, od začetka do konca delovnega razmerja na agenciji in kopije certifikatov, ki so bili izdani na podlagi njenih inšpekcijskih pregledov.

Pri tem je poudarila, da ne želi dostopati do osebnih podatkov imenovanih posameznikov, zato je prosila, da jih organ v zahtevanih dokumentih prekrije. Navedla je še, da se v primeru, da je dokumentacije zelo veliko, lahko z organom dogovori za vpogled in posledično kopiranje, skeniranje ali fotografiranje izbranih dokumentov.

 

Dne 3. 7. 2018 je organ prosilki v zvezi s tretjo alinejo njene zahteve (potni nalogi, op. IP) posredoval po elektronski pošti vprašanje na izjasnitev, na katere potne naloge dveh konkretnih posameznikov se njena zahteva nanaša. Prosilka je istega dne odgovorila, da se njena zahteva nanaša na vse vrste pregledov in inšpekcijskih nadzorov, ki sta jih opravila navedena inšpektorja, ter vse potne naloge za izobraževanje in strokovne sestanke.

 

Organ je nato istega dne izdal sklep, št. 712-4/2018-3, s katerim je rok za odločitev o prosilkini zahtevi podaljšal do 30. 8. 2018.

 

Organ je dne 19. 10. 2018 izdal odločbo in sklep, št. 712-4/2018-10. S sklepom je odločil, da se prosilki zaračunajo stroški za posredovanje informacij javnega značaja, ki znašajo 59,61 eurov (z DDV). Z odločbo je s 1. točko izreka zahtevo prosilke za posedovanje dokumentov iz prve in druge alineje zahteve zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z 2. točko izreka pa je prosilkini zahtevi za posredovanje dokumentov iz tretje alineje zahteve delno ugodil, tako da ji je posredoval te dokumente z delnim dostopom, pri čemer je prekril v njih navedene oseben podatke. V zvezi z zavrnitvijo zahteve v 1. točki izreka je organ v razlogih obstoj teh dokumentov predvideval ter ob predpostavki njihovega obstoja zaključil, da dokumenti, ki bi bili povezani z domnevnim odpiranjem podjetij v davčnih oazah s strani konkretnega javnega uslužbenca in njegova domnevna odtujitev službenega računalnika, ne predstavljajo informacij povezanih z opravljanem delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede dokumentov v zvezi z bolniško odsotnostjo pa je organ zaključil, da sodijo v sfero njegovih varovanih osebnih podatkov. Na koncu je zaključil, da bi že iz same (ne)potrditve obstoja dokumentov izhajale informacije iz posameznikove zasebne sfere, in bi tako ti dokumenti predstavljali varovane osebne podatke. Iz tega razloga pa tudi anonimizacija oziroma delni dostop do teh dokumentov ni možen.

 

Prosilka je zoper 1. točko izreka odločbe dne 28. 11. 2018 vložila pritožbo, v kateri je navajala, da se ta del zahtevane dokumentacije nanaša na dokumente, ki so na organu začeli nastajati aprila 2016, ko je preiskovala ozadje štirih podjetij, ki naj bi jih v davčnih oazah - po podatkih iz projekta Panamski dokumenti – odprl inšpektor agencije. Tedaj so na organu stekli določeni notranji postopki, povezani z nadzorom nad ravnanjem uslužbenca. Ti so zadevali tudi uslužbenčevo bolniško odsotnost, saj je ta nastopila pred, ob ali po objavi članka. S seboj je odnesel tudi službeni računalnik. Tako je povsem razumljivo, da se med zahtevano dokumentacijo nahajajo tudi osebni podatki zaposlenca, med drugim morda celo kakšni zdravstveni dokumenti. Dalje navaja, da organ v sklepu odločbe pojasnjuje test javnega interesa, v okviru katerega je ugotovil, da so zahtevani dokumentaciji varovani osebni podatki inšpektorja. Na podlagi te ugotovitve je organ zavrnil dostop do celotne zbirke dokumentov, ki so nastali med ali v povezavi s postopki notranjega nadzora ali drugimi dogodki. Ponavlja, da je v zahtevi

izrecno poudarila, da do varovanih osebnih podatkov, ki se nahajajo v dokumentih. ne želi dostopati.

Meni, da bi moral organ izvesti celosten test interesa javnosti, saj zahtevana dokumentacija vsebuje tudi dokumente, ki so ali bi lahko bili v javnem interesu. Nanašajo se namreč na ravnanje in preverjanje ravnanja javnega uslužbenca (inšpektorja), ki je bil v tistem času zaposlen pri organu in so mu bile na delovnem mestu v imenu varovanja javnega zdravja poverjene pomembne naloge. Test javnega interesa, kot ga je izvedel organ, se nanaša na vso dokumentacijo kot na homogeno zbirko dokumentov državnega organa, čeprav gre za nedvomno heterogeno dokumentacijo. Javni interes bi moral organ presojati po posameznem dokumentu in njegovih lastnostih oziroma podatkih, ki jih vsebuje. Javni uslužbenec je namreč že leta 2016 trdil, da so mu ukradli identiteto, toda s tem v zvezi je medij junija letos objavili nove izsledke, ki kažejo še druge razsežnosti zadeve, zato za razkritje nedvomno obstaja javni interes. Navaja naslov spletne strani, kjer je ta dostopen[1].

 

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

 

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Ob odstopu pritožbe je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje za odločitev, zato je, z dopisom, št. 090-274/2018/2 z dne 15. 3. 2019, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP, organ pozval k predložitvi dokumentov, ki so bili predmet prve in druge alineje prosilkine zahteve.

 

Ker organ IP ni posredoval zahtevane dokumentacije, je IP z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, pri organu, dne 3. 4. 2019, opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. V zvezi s časovnim okvirjem zahtevanih dokumentov, je organ pojasnil, da prvi dokument sega v leto 2016 in pozneje. V zvezi z zahtevo prosilke za dokumentacijo iz prve alineje zahteve je organ pojasnil, da formalno v zvezi s tem ni vodil nobenega postopka zoper imenovanega. Organ navaja, da je delovnopravne postopke zoper imenovanega uvedel zgolj in izključno zaradi odtujitve službenega računalnika, ne pa zaradi omenjanja imenovanega v zvezi s »Panama papers« v medijih. Stališče organa je bilo, da so za to pristojni drugi organi. V zvezi s tem organ razpolaga le z dokumenti, ki jih je pripravil kot odziv na vprašanja zunanjih institucij (npr. MJU). Organ je IP izročil seznam dokumentacije, ki je po njegovem predmet zahteve prosilke v 1. točki izreka izpodbijane odločbe. IP je relevantne dokumente od organ prevzel v originalu.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javna agencija zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

  1. Predmet presoje pritožbenega postopka in obseg zahteve

 

IP uvodoma poudarja, da iz prosilkinih pritožbenih navedb izhaja, da vlaga pritožbo le zoper 1. točko izreka odločbe organa, št. 712-4/2018-10 z dne 19. 10. 2018.

 

Glede na navedeno je predmet presoje tega pritožbena postopka odločitev organa, da se zavrne prosilkina zahteva z dne 19. 6. 2019 v delu, ki se nanaša na:

- kopije vse dokumentacije, ki je na organu nastala leta 2016 in pozneje, in sicer ob seznanitvi s podatkom, da naj bi zdaj že tam imenovani nekdanji inšpektor v davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja.

- kopije morebitnih zapisnikov in drugih notranjih dokumentov, ki so na organu nastali v povezavi z njegovo bolniško odsotnostjo in odtujitvijo službenega računalnika.

Postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V 17. členu ZDIJZ določa obvezne vsebine zahteve za dostop do informacije javnega značaja. Tako mora v skladu z drugim odstavkom tega člena prosilec med drugim opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti.

V stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek postopka potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana (128. člen ZUP). Z zahtevo pa ni mišljena samo formalna zahteva, torej vloga, s katero stranka zahteva začetek nekega upravnega postopka (v obravnavani zadevi dostop do informacije javnega značaja), ampak tudi zahteva v nematerialnem pomenu, torej zahteva, ki vsebuje določen predlog ali zahtevek, o čem (katerih dokumentih) naj upravni organ odloči. To, na podlagi drugega odstavka 15. člena ZDIJZ[2],  velja tudi v postopku po določbah ZDIJZ (saj je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kot je bilo že povedano, treba opredeliti tudi informacijo, s katero se želi prosilec seznaniti (1. točka drugega odstavka 17. člena).

Z vpogledom v prosilkino zahtevo je IP ugotovil, da je ta v konkretni zadevi v zvezi z imenovanim posameznikom zahtevala dokumentacijo, zapisnike in druge notranje dokumente, ki so nastali pri organu (v zvezi s podatkom, da naj bi ta v davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja, v zvezi z njegovo bolniško odsotnostjo in odtujitvijo službenega računalnika).

Glede na navedeno IP ugotavlja, da so bili predmet prosilkine zahteve v tem delu le dokumenti, ki so v zvezi z zgoraj naštetimi dogodki imenovanega nastali pri organu. Zato je organ že na ogledu in camera podal ugotovitev, da dokumenti v zvezi s sodnim sporom niso predmet zahteve prosilke. Odločanje o dokumentih, ki niso nastali pri organu, pa so sicer v povezavi z predmetnimi dogodki, bi pomenilo odločanje preko oziroma brez zahtevka stranke in bi predstavljalo ničnostni razlog iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

  1. Razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

V konkretni zadevi so torej predmet presoje dokumenti, ki so nastali pri organu leta 2016 in pozneje, in sicer ob seznanitvi s podatkom, da naj bi zdaj že nekdanji inšpektor … v davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja ter zapisniki in drugi notranji dokument, ki so na organu nastali v povezavi z njegovo bolniško odsotnostjo in odtujitvijo službenega računalnika.

Po vpogledu v dokumente zadeve in seznam dokumentacije, ki jo je organ predal IP na ogledu in camera, je IP ugotovil, da zgoraj ugotovljenem obsegu zahteve ustreza večje število dokumentov.

V predmetni zadevi je organ obstoj teh dokumentov zgolj predvidel ter ob predpostavki njihovega obstoja zaključil, da dokumenti, ki bi bili povezani z domnevnim odpiranjem podjetij v davčnih oazah s strani konkretnega javnega uslužbenca in njegova domnevna odtujitev službenega računalnika, ne predstavljajo informacij, povezanih z opravljanem delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede dokumentov v zvezi z bolniško odsotnostjo pa je organ zaključil, da sodijo v sfero njegovih varovanih osebnih podatkov. Zaključil je, da bi že iz same (ne)potrditve obstoja dokumentov izhajale informacije iz posameznikove zasebne sfere, in bi tako ti dokumenti predstavljali varovane osebne podatke. Iz tega razloga pa tudi anonimizacija oziroma delni dostop do teh dokumentov nista možna.

Tem razlogom v izpodbijani odločbi IP ni mogel slediti iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju te odločbe. Organ je zahtevo prosilke v izpodbijanem delu zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je torej v predmetnem postopku ugotavljal, ali za osebne podatke vsebovane v zahtevanih dokumentih, obstaja pravna podlaga za razkritje prosilki po ZDIJZ v smislu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in 8. člena ZVOP-1.

Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede veljavne zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov IP najprej pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 pričela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno. Ker Republika Slovenija do izdaje te odločbe še ni sprejela novega zakona, ki bi urejal varstvo osebnih podatkov, pa se poleg uredbe, ki se uporablja neposredno, v določenem delu uporablja še vedno veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja (poleg javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ) tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Nesporno je torej, da primer iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) ne sodi med tiste zakonske izjeme, ki bi bile izvzete iz dolžnosti organa do posredovanja zahtevanih informacij, če so povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

IP je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da so dokumenti, ki ustrezajo obsegu zahteve prosilke, nastali v zvezi z delovnim razmerjem konkretnega tedanjega javnega uslužbenca, na čigar se zahteva nanaša. Gre za dokumente, ki so nastali pri organu v letu 2016 in kasneje kot posledica podatka, da je imenovani javni uslužbenec v davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ v posledici tega podatka izdelal določene notranje dokumente v povezavi z bolniško odsotnostjo te osebe in njegovo odtujitvijo službenega računalnika. Po presoji IP gre nedvomno za dokumente, ki so po naravi stvari povezani z delovno obveznostjo oziroma delovnim razmerjem tega javnega uslužbenca. Kot take pa jih je očitno prepoznal tudi organ (čeprav v razlogih izpodbijane odločbe navaja drugače), saj sicer ti ne bi mogli nastali. Skladno z določbo prvega odstavka 48. člena Zakona o delavnih razmerjih (ZDR-1) se osebni podatki delavcev namreč lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Organ je očitno tako pri nastajanju predmetnih dokumentov ocenil, da so dogodki, ki so bili povod za nastanek teh dokumentov, v zvezi z delovnim razmerjem imenovanega, saj sicer pri organu ne bi mogli (zakonito) nastati. Glede na navedeno je po presoji IP v obravnavani zadevi podana podlaga za razkritje podatkov, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, in sicer v določbi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za informacije, ki so nastale v zvezi z delovnim razmerjem takratnega javnega uslužbenca.

IP pa še pojasnjuje, da po tej »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na funkcionarja ali javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

V konkretni zadevi zahtevi prosilke v tem delu ustreza večje število dokumentov. Ker se organ ni opredeli do njihovega obstoja, oziroma jih posledično ni konkretno navedel, so pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je organ pavšalno zavrnil dostop do celotne zbirke dokumentov, ki je nastala med ali v povezavi s predmetnimi dogodki, po presoji IP, utemeljene.

Ker se torej organ v zvezi s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni opredeli do obstoja dokumentov, ki so predmet ugotovljenega obsega zahteve oziroma le teh ni individualiziral, je izpodbijana odločba tudi v tem delu pomanjkljivo obrazložena. Izhajajoč iz ugotovitev predmeta in obsega zahteve, IP v konkretnem primeru ne more sprejeti utemeljitve, da že sama (ne)opredelitev do obstoja prav vseh dokumentov, ki jih je organ prepoznal kot predmet zahteve, predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov. Gre namreč za dokumente, ki so nastali pri organu kot posledica določenih dogodkov, povezanih z delovnih razmerjem javnega uslužbenca, zato za njihovo (delno) razkritje obstaja pravna podlaga v tretji alineji prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet presoje in na podlagi tega za vsak dokument posebej ne ugotavlja obstoja izjeme na podlagi 6. člena ZDIJZ, se odločbe ne da preizkusiti, zato obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).

V konkretnem primeru obrazložitev odločbe v izpodbijanem delu (1. točki izreka) nima vseh potrebnih sestavin, zaradi česar je pomanjkljiva in odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki. drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je moral zato izpodbijano odločbo v tem delu odpraviti in odločiti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do morebitnih dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.

Ob tem IP še dodaja, da v zvezi s pritožbenim ugovorom potrebe izvedbe testa javnega interesa, ni ugotovil kršitev postopka, saj se prosilka v zahtevi ni sklicevala na prevladujoč javni interes v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 21. člena ZDIJZ. Ob tem IP še pojasnjuje, da je v takšnih primerih uporaba testa prevladujočega interesa javnosti v diskreciji predstojnika oziroma uradne osebe iz 9. člena ZDIJZ.

  1. Navodila organu za odločanje v ponovljenem postopku

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo moral pri ponovnem odločanju upoštevati določbe 214. člena ZUP glede obrazložitve upravne odločbe in jasno opredeliti, kateri konkretni dokumenti so predmet zahteve v izpodbijanem delu. Pri tem bo moral upoštevati ugotovljen obseg zahteve in se konkretno (po posameznih dokumentih) opredeliti do tega, ali je podana izjema varstva osebnih podatkov oziroma katera druga izjema iz 5a. ali prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem bo moral organ prve stopnje v okviru presoje obstoja izjem, k udeležbi v postopku pozvati tudi vse morebitne stranske udeležence, na kar je, po 44. členu ZUP, dolžan paziti po uradni dolžnosti.

V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila.

Ob tem IP posebej poudarja, da velik obseg zahtevanih dokumentov, nikakor ne sme in ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca, saj ZDIJZ te omejitve ne daje. To izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da »veliko dela za organ« ni zakonska izjema po ZDIJZ, zaradi katere bi bilo mogoče dostop zavrniti.

Hkrati pa IP opozarja, da organ v ponovljenem postopku odloča tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevane dokumentacije, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ in v Uredbi, ter o stroških postopka. Organ lahko skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen).

  1. Sklepno

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. čl. ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil ter zadevo v tem obsegu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o tem delu zahteve prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

K II. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 


[1] www.ostro.si/si/zgodbe/2018/6/22/nadziral-krkino-tovarno-izgubil-identiteto

[2] V postopkih po ZDIJZ se za vprašanja postopka s pisno zahtevo, subsidiarno uporablja ZUP.