Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 29.11.2019
Title: prosilec - Javni zavod za informiranje Slovenska Bistrica
Number: 090-227/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številne dokumente in odgovore, vezane na njegovo delovanje. Organ je prosilcu v odločbi posredoval odgovore na vprašanja, prosilec pa se je pritožil glede treh dokumentov, do katerih se organ v odločbi ni opredelil. IP je ugotovil, da organ razpolaga z enim od treh dokumentov in organu naložil posredovanje tega dokumenta, v preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-227/2019/8

Datum: 29. 11. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 8. 2019, zoper odločbo Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica, Trg svobode 26, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljevanju organ), brez številke, prosilcu poslani dne 21. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 23. 8. 2019 se delno ugodi in se odločba Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica, brez številke, z dne 21. 8. 2019 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilcu Popisne inventurne liste z dne 11. 1. 2019.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 24. 4. 2019 na organ, oz. na njegovega direktorja naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je od organa oz. direktorja zahteval naslednje odgovore oz. informacije:

  • kako pridobiti posnetek seje OS Občine SB;
  • zakaj sej OS Občine SB organ ne objavi na Youtube-u, kot nekatere oddaje;
  • cenik z vsemi pogoji poslovanja za pridobitev določenega gradiva, katerega so snemali pri organu;
  • na podlagi katerih kriterijev snemajo dogodke v občini SB;
  • kje so pridobili kontaktne podatke za oddajo političnim skupinam za oddajo pred volitvami za Občinski svet, glede na dejstvo, da se je prvotno predstavnik stranke SNS odselil iz Slovenske Bistrice in so navedeno posredovali tej osebi;
  • ali ste dobili kakšno povratno informacijo od »vašega« kontakta stranke SNS za oddajo pred občinskimi volitvami;
  • koliko let direktorju manjka do upokojitve oz. ali je že v pokoju;
  • koliko let bo direktor star ob koncu mandatnega obdobja;
  • na kakšen način je direktor pogodbeno vezan na delo v javnem zavodu KTV;
  • direktorjev mesečni bruto prihodek kot direktor;
  • koliko zaposlenih ima KTV;
  • bruto izplačilo za zaposlenega;
  • informacija o prihodku zavoda (proračun v evrih in drugi proračunski viri ter prihodki iz komercialne dejavnosti;
  • popis inventure osnovnih sredstev na dan 24. 4. 2019;
  • ali ima direktor kakšne bonitete pri svojem delu (mobitel itd.), navedite bonitete vseh zaposlenih, način in znesek bonitet;
  • ker ste mi po telefonu dejali v kontekstu, če mi je v glavo stopilo, če sem …: kaj je direktor hotel povedati s tem stavkom, da boste uredili na drug način (navedeno razumem kot grožnjo) in bom navedeno naslovil na PP Slovenska Bistrica;
  • uradne ure dosegljivosti na telefon;
  • koliko so stroški javnega zavoda SB: s Svetom zavoda (…) in Programskim odborom (…);
  • koliko je sklenjenih podjemnih pogodb v zavodu in koliko znaša vsaka pogodba posebej za delo posameznika za vsak mesec posebej;
  • koliko je zaposlenih v rednem delovnem razmerju.

 

Prosilec je navedel, da vlaga pisno zahtevo in da odgovore prosi v skladu z ZDIJZ. Prosi tudi za posredovanje informacije, kdo je odgovoren za podajanje informacij javnega značaja in kdaj se je sprejel cenik za posredovanje informacij javnega značaja.

 

Organ je še istega dne prosilcu odgovoril, da bo podatke prejel v zakonsko predvidenem roku ter hkrati izpostavil časovnico elektronskih sporočil prosilca ter prosilcu navedel, da če jih ne pošilja v prostem času, gre za zlorabo delovnega časa. Prosilec je organu pojasnil, da sporočila pošilja v prostem času oz. času za malico, nato pa je organ prosilcu sporočil, da mu bo po preteku 20 delovnih dni posredoval zahtevo za dopolnitev pomanjkljivo napisane zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Hkrati je organ navedel, da bo prosilca prijavil na KPK, kjer bodo razbrali »časovnico« telefonskih klicev in zahteve za informacije v skladu z ZDIJZ.

 

Organ je dne 21. 5. 2019 prosilcu po elektronski pošti posredoval odločbo, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V odločbi je organ obrazložil, da je zavezanec od drugih javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Občina Slovenska Bistrica, pridobil informacije o tem, koliko zahtev za dostop do informacij javnega značaja je prosilec v preteklem obdobju naslavljal na dotično skupino zavodov. Po ugotovitvi, da je prosilec naslovil na desetine zahtev za dostop do informacij javnega značaja, zavezanec ugotavlja, da gre za več funkcionalno povezanih zahtev in posledično za očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, po sami vsebini pa je več kot očitno, da so zahteve šikanoznega značaja.

 

Prosilec je zoper odločbo organa dne 24. 5. 2019 vložil pritožbo, o kateri je bilo odločeno z odločbo IP št. 090-146/2019/3 z dne 16. 7. 2019. IP je zadevo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vrnil organu prve stopnje z navodilom, da se organ vsebinsko in konkretno opredeli do obstoja posameznih zahtevanih dokumentov ter glede vprašanja ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

V ponovnem postopku je organ izdal novo odločbo, brez številke in datuma izdaje, ki jo je prosilcu posredoval po elektronski pošti dne 21. 8. 2019, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, del zahteve pa je zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov. Organ z odločbo v večjem delu ni odločal o konkretnih dokumentih, temveč je prosilcu podal pisne odgovore na njegova vprašanja (npr. da ima organ 3 zaposlene in koliko je njihova bruto plača). Organ je prosilcu posredoval cenik z vsemi pogoji poslovanja za pridobitev določenega gradiva. Zahtevo prosilca je z navedbo, da gre za osebne podatke, zavrnil v delu, ki se nanaša na vprašanja, kako pridobiti posnetek seje OS Občine SB; zakaj sej OS Občine SB organ ne objavi na Youtube-u, kot nekatere oddaje; na podlagi katerih kriterijev snemajo dogodke v občini SB; kje je organ pridobil kontaktne podatke za oddajo političnim skupinam za oddajo pred volitvami za Občinski svet, glede na dejstvo, da se je prvotno predstavnik stranke SNS odselil iz Slovenske Bistrice in so navedeno posredovali tej osebi; ali je organ dobil kakšno povratno informacijo od »svojega« kontakta stranke SNS za oddajo pred občinskimi volitvami; koliko let direktorju manjka do upokojitve oz. ali je že v pokoju; koliko let bo direktor star ob koncu mandatnega obdobja; popis inventure osnovnih sredstev na dan 24. 4. 2019; informacija o tem kaj je direktor organa hotel povedati s stavkom, da bo uredil na drug način (navedeno je prosilec razumel kot grožnjo) in bo navedeno naslovil na PP Slovenska Bistrica. Organ navaja da za posredovanje navedenih informacij prosilcu ne obstaja zakonska ali druga podlaga.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 21. 8. 2019 vložil pritožbo, ker organ ni spoštoval odločbe IP, s katero je bila zadeva vrnjena v nov postopek in prosilcu ni posredoval odgovorov, dne 23. 8. 2019 pa je vložil še pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri je navedel, da mu organ ni podal vseh zahtevanih odgovorov, in sicer mu ni poslal popisa inventure osnovnih sredstev zavoda na dan 24. 4. 2019, informacije o bonitetah (organ je posredoval samo podatke o stroških mobitela), ne pa tudi o kilometrini in ostalih bonitetah tj. način in znesek bonitet. Prosilec navaja, da ni pridobil podatka o tem, koliko znaša vrednost vsake od štirih podjemnih pogodb, sklenjenih s posamezniki in kakšno delo opravlja posameznik po podjemni pogodbi. Prosilec še dodaja, da cenik organa ni skladen z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ, ki določa cenik za posredovanje informacij javnega značaja. Prosilec zato želi, da organ svoj cenik ažurira v skladu s cenami po ZDIJZ.

 

Organ je pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 30. 9. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec odločbo izpodbija le deloma, in sicer glede naslednjih dokumentov:

  • popis inventure osnovnih sredstev zavoda na dan 24. 4. 2019;
  • bonitete, kilometrina in ostale bonitete, tj. način in znesek bonitet direktorja in ostalih zaposlenih;
  • podatek o vrednosti vsake od štirih podjemnih pogodb ter za kakšno delo je bila sklenjena.

 

Namen  ZDIJZ  je  konkretizacija  ustavno  zagotovljene  pravice  do  dostopa  do  informacij  javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo  državni  organi,  organi  lokalnih  skupnosti,  javne  agencije,  javni  skladi  in  druge  osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

 

V  konkretnem  primeru  je  prosilec  zahtevo  za  dostop  do  informacij  javnega  značaja  naslovil  na javni zavod, ki je nedvomno dolžan delovati  tudi  po  ZDIJZ,  saj  sodi  v  kategorijo  zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

 

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. V skladu s 4. členom ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:

  • da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
  • da organ z njo razpolaga;
  • da se informacija nahaja v materializirani obliki.

 

Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, IP ugotavlja, da je organ statusno-pravno javni zavod, katerega je ustanovila Občina Slovenska Bistrica. Skladno s 5. členom Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica, opravlja ta javno službo na naslednjih področjih:

  • radijska in televizijska dejavnost
  • izdajanje časopisov
  • oglaševanje
  • filmska in video dejavnost
  • snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij.

 

IP ugotavlja, da se dokumenti, ki so predmet pritožbe, nanašajo na delovanje samega javnega zavoda (popis inventure osnovnih sredstev, bonitete zaposlenih, vrednost in predmet podjemnih pogodb), posledično gre za informacije o delovanju in upravljanju javnega zavoda, tovrstne informacije pa nedvomno spadajo v delovno področje organa oz. v dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.

 

Glede na to, da je organ prosilcu odgovoril z odgovori in o konkretnih dokumentih ni odločal, ZDIJZ pa od organa terja, da prosilcu posreduje dokument, s katerim razpolaga in iz katerega izhajajo odgovori na vprašanja, je IP najprej ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, ki vsebujejo informacije, ki jih je zahteval prosilec.

 

  1. Glede popisa inventure osnovnih sredstev zavoda na dan 24. 4. 2019

 

Organ je IP na poziv posredoval popis inventure osnovnih sredstev, narejen na dan 24. 4. 2019 in na dan 11. 1. 2019. Ob pregledu obeh dokumentov IP ugotavlja, da sta popisa enaka, le da je popisni inventurni list z dne 11. 1. 2019 podpisala komisija, navedene pa so tudi enote posameznega osnovnega sredstva, medtem ko je popis z dne 24. 4. 2019 računalniško izpisan popis sredstev, ki predstavlja obrazec in ni dejansko izpolnjen s količinami in podpisan s strani komisije za izvedbo popisa.

 

Ob upoštevanju, da se popis inventure osnovnih sredstev praviloma opravlja enkrat letno, konec decembra ali v mesecu januarju, je IP kot dokument, ki ga je želel prejeti prosilec, štel popisne inventurne liste z dne 11. 1. 2019, saj so popisni inventurni listi z dne 24. 4. 2019 (na dan zahteve prosilca) vsebinsko nepopolni. IP namreč zahtevo prosilca, da želi popis inventure osnovnih sredstev na dan zahteve, ne šteje kot zahteve po dokumentu s tem datumom, temveč kot zahtevo za popis inventure osnovnih sredstev, ki velja na datum vložitve zahteve, to je pa popis inventure, ki je bil izveden v januarju leta 2019.

 

Organ je zahtevo prosilca za posredovanje popisa inventure osnovnih sredstev zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Ob tem IP pojasnjuje, da je bistven element pojma osebnega podatka ta, da se lahko nanaša le na določeno oziroma določljivo fizično osebo, ne pa tudi na pravne osebe. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.

 

Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

-    ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in

-    ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

Ob pregledu popisnih listov IP ugotavlja, da ti vsebujejo sezname osnovnih sredstev in število posameznega osnovnega sredstva, datum popisa in ime organa. Navedeni podatki ne predstavljajo osebnih podatkov, saj ne gre za podatke, ki so vezani na konkretnega posameznika. Popisni inventurni listi na dnu vsebujejo tudi podpise (parafe) treh članov komisije, kar predstavlja osebni podatek. Ob vprašanju, ali gre za varovani ali nevarovani osebni podatek in ali obstaja pravna podlaga za razkritje navedenih osebnih podatkov, je IP izhajal iz dejstva, da je izvedba rednega popisa sredstev ena od zakonskih nalog javnega zavoda, komisija pa je odgovorna za dejansko stanje s popisom ugotovljenih sredstev ter za pravilno izpolnitev popisnih listov.

 

IP posledično ugotavlja, da podpisi članov komisije ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije, kažejo pa tudi za razpolaganje in upravljanje z javnimi sredstvi organa. Konkretno zakonsko podlago za razkritje podpisov članov komisije tako predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim ne gre za varovane osebne podatke, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani komisije, v organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa (javnega zavoda), kot posamezniki torej opravljajo javno funkcijo tega organa.

 

Glede na to, da popisni listi drugih podatkov, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ne vsebujejo, je IP odločil, da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi (zahteva je bila zavrnjena s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov), zato je IP v tem delu odpravil odločbo organa na podlagi 252. člena ZUP in odločil tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

  1. Glede bonitet pri opravljanju dela (vrsta, način in znesek bonitet)

 

Organ je prosilcu v odločbi pojasnil, da zaposleni pri svojem delu uporabljajo službeni telefon in da ima zavod dva službena telefona z ugodnim paketom pri družbi Telemach. Prosilec je v pritožbi navedel, da se organ ni opredelil do drugih morebitnih bonitet, npr. kilometrina in ostale bonitete (tj. način in znesek bonitet).

 

IP je tekom pritožbenega postopka od organa zahteval, da mu posreduje dokument, iz katerega izhajajo morebitne bonitete, organ pa je pojasnil, da so bonitete direktorja razvidne iz individualne pogodbe. Hkrati je pojasnil tudi, da ima zavod na razpolago dva službena telefona, ki ju uporabljajo izključno v poslovne namene, zato se boniteta ne obračunava.

 

Ob pregledu pogodbe o zaposlitvi za direktorja javnega zavoda, IP ugotavlja, da iz pogodbe ne izhaja, da bi imel direktor organa pri delu kakršnekoli bonitete. V pogodbi so sicer opredeljena plača, dodatki k plači, nadomestilo za prehrano in morebitno povračilo stroškov, vendar IP ugotavlja, da nobeno od navedenih dejstev ne predstavlja bonitete.

 

Skladno z 39. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je boniteta namreč določena kot ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Bonitete, ki jih delodajalec zagotavlja delojemalcu, vključujejo zlasti uporabo osebnega vozila v privatne namene, nastanitev, posojilo brez obresti ali z obrestno mero, nižjo od tržne, popust pri prodaji blaga in storitev, izobraževanja, zavarovalne premije in podobna plačila, darila, ki jih zagotovi delodajalec in pravica do nakupa delnic. Ob pregledu pogodbe, IP ugotavlja, da ta ne vsebuje nobenih določb o bonitetah, temveč vsebuje le določbe o povračilu stroškov pri opravljanju dela, kar ne predstavlja bonitete. Prav tako ne predstavlja bonitete uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme (npr. telefona), ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu (tretji odstavek 39. člena ZDoh-2).

 

Glede na to, da se prosilec pritožuje v delu morebitnih dodatnih bonitet, o katerih organ v okviru svoje odločbe ni odločil, IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval katerekoli dodatne bonitete direktorja javnega zavoda, zato je pritožbo prosilca v tem delu, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.

 

  1. Glede podjemnih pogodb (znesek vsake pogodbe posebej in delo posameznika po posamezni podjemni pogodbi)

 

Organ je v izpodbijani odločbi prosilcu odgovoril, da imajo podjemno pogodbo sklenjene štiri osebe, prosilcu pa ni pojasnil, za kakšno delo niti v kakšni višini, glede česar se prosilec tudi pritožuje. Ob odstopu dokumentacije IP v reševanje, je organ pojasnil, da je prišlo v odločbi do napačnih navedb ter da nima sklenjenih podjemnih pogodb, temveč ima sklenjene štiri pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki jih je IP tudi priložil.

 

Ob pregledu dokumentacije IP ugotavlja, da so vse štiri pogodbe sklenjene s pravnimi osebami (samostojnimi podjetniki oz. gospodarskimi družbami), kar ne ustreza definiciji podjemne pogodbe. Podjemna pogodba (oz. pogodba o delu) je namreč pogodba, ki jo ureja Obligacijski zakonik, skleneta pa jo naročnik (ki je lahko fizična ali pravna oseba) in podjemnik (ki je fizična oseba), pri čemer se podjemnik zaveže, da bo za naročnika opravil dogovorjeno delo, naročnik pa se zaveže, da bo v zameno podjemniku plačal dogovorjeno plačilo. Ker so vse posredovane pogodbe sklenjene s pravnimi in ne fizičnimi osebami, IP ugotavlja, da ne gre za dokumente, ki bi bili predmet zahteve (in pritožbe) prosilca, saj tovrstnih pogodb ni mogoče šteti za podjemne pogodbe.

 

Ker organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. IP je namreč ugotovil, da je organ svojo odločitev obrazložil z napačnimi razlogi, zato je IP v odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa zavrnil.

 

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ta ne razpolaga.

 

Prosilec je v pritožbi organ tudi pozval, da ažurira svoj cenik, da bo ta skladen s priporočenimi cenami po ZDIJZ. IP te navedbe ni štel za pritožbeno navedbo zoper izpodbijano odločbo, zato se do nje tudi ni podrobneje opredelil. IP v tem delu zgolj pojasnjuje, da je vlada RS z novo Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) ukinila vse stroškovnike, ki so bili sprejeti na podlagi prejšnje uredbe in sprejela enotni stroškovnik (17. člen), na podlagi katerega lahko zavezanci zaračunavajo le materialne stroške in le v predpisani višini.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, ker je ugotovil, da je treba zadevo delno rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo (v delu, ki se nanaša na popis inventure osnovnih sredstev organa) in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka