Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 10.05.2019
Title: prosilec - Javni stanovanjski sklad MOL
Number: 090-73/2019
Category: Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval podatek o tem, katera organizacija je izdala potrdilo o statusu žrtve nasilja in datum izdaje tega potrdila za namen prijave na javni razpis za neprofitno občinsko stanovanje. IP je potrdil odločitev organa, da je podatek o tem, ali je točno določen posameznik (ki ga je prosilec opredelil z imenom in priimkom,) žrtev nasilja in katera institucija je izdala potrdilo o strokovni obravnavi v primeru nasilja v družini, nedvomno osebni podatek. IP je pritožbo prosilca zavrnil ker okoliščina, ali se je posamezna oseba, ki je bila uspešna na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v svoji prijavi sklicevala na to, da je žrtev nasilja v družini ter dokazilo (datum, naziv izdajatelja) s tem v zvezi, ni javen podatek v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in ker ne obstaja druga zakonska podlaga za razkritje te vrste osebnih podatkov.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-73/2019/4

Datum: 10. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 3. 2019, zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 20. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 18. 3. 2019 zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, št. 352-36/2019-1 3203 z dne 20. 2. 2019 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 4. 2. 2019 po elektronski poti podal prošnjo za pridobitev podatkov o tem, katera organizacija je izdale potrdilo o statusu žrtve nasilja …. (v nadaljevanju zadevna posameznica) in datum izdaje tega potrdila. Prosilec prav tako zahteva, da organ navede, ali v tem potrdilu piše, da je zadevna posameznica žrtev nasilja v družini, oziroma je formulacija zapisa na potrdilu takšna, da je povsem razumljivo, da je bila žrtev nasilja v družini.

 

Organ je zahtevo prosilca obravnaval na podlagi določbe ZDIJZ in je dne 20. 2. 2019 izdal odločbo št. 352-36/2019-1 3203 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Navaja, da se zahteva nanaša na podatke v zvezi z udeležbo zadevne posameznice na 16. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Prosilec zahteva pridobitev podatkov v delu, ki se nanaša na potrdilo oziroma potrdila o statusu žrtve nasilja v družini. Nedvomno gre pri teh podatkih za osebne podatke, pri čemer pa organ ugotavlja, da pravna podlaga za njihovo razkritje ne obstaja. Organ meni, da prosilec ni upravičen do pridobitve podatkov v zvezi s statusom žrtve nasilja za zadevno posameznico, ker gre za podatke o konkretnih lastnostih in razmerjih oseb v določenem času in o njihovih družinskih članih (razmere v družini, družinski odnosi). Slednji podatki pa predstavljajo osebne podatke in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je zahtevo zavrnil.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 18. 3. 2019 pri IP vložil pritožbo. Prosilec navaja, da mu je organ pred izdajo odločbe pojasnil, da je zadevna posameznica kandidirala na 16. razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj. Po njegovem vedenju zadevna posameznica v času prijave na razpis ni imela stalnega prebivališča v MOL, ampak ga je pridobila kasneje. Po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem mora imeti prosilec stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana, razen v primeru če je oseba žrtev nasilja v družini. Pri čemer mu je organ pojasnil, da se statusa žrtve družinskega nasilja ne dokazuje s predložitvijo kazenskih ovadb, sodb ali sorodnih dokumentov o kazensko pravnih postopkih, ampak s predložitvijo potrdila, ki ga izda organizacija z verificiranim programom na posebnem obrazcu, dogovorjenem v okviru Socialne zbornice. Na prosilčevo vprašanje, katera organizacija je izdala zahtevano potrdilo, je organ izdal izpodbijano odločbo. V pritožbi prosilec vztraja, da se je organ izognil odgovoru na to, katera organizacija je izdala potrdilo, čeprav gre za vprašanje v zvezi z javnim razpisom in za potrdilo, ki ga izda organizacija z verificiranim programom na posebnem obrazcu. Po mnenju prosilca ne gre za osebni podatek, saj ne zahteva vsebine potrdila, ampak ime organizacije, ki je potrdilo izdala. Ob tem še pojasnjuje, da zadevna posameznica ni bila nikoli spoznana za žrtev nasilja v družini, saj domnevni storilec v času prijave na javni razpis ni bil niti obtožen, tudi kasneje pa je tožilka obtožbo umaknila.

 

Potem, ko je IP pritožbo, ki jo je prosilec poslal na IP, odstopil organu, jo je organ dne 27. 3. 2019, kot dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. čl. ZUP, posredoval v odločanje IP. Pri čemer je navedel, da je bila izpodbijana odločba prosilcu vročena 1. 3. 2019, pravočasnosti pa ne more preveriti, saj mu IP ob odstopu ni posredoval tudi kuverte, iz katere bi bil razviden datum odpreme pritožbe.

 

V zvezi s pravočasnostjo pritožbe je IP ugotovil, da je bila odločba prosilcu vročena 1. 3. 2019, tako da je rok za pritožbo potekel 16. 3. 2019. Ker pa je bil ta dan sobota, je rok glede na določbo drugega odstavka 101. člena ZUP potekel 18. 3. 2019. Prosilec je pritožbo oddal priporočeno po pošti dne 18. 3. 2019, naslovljeno na IP, na naslov Zaloška 59, na pravi naslov, Dunajska 22, pa jo je IP prejel 19. 3. 2019. Iz pravnega pouka izpodbijane odločbe izhaja, da je organ napačno podučil prosilca, da se IP nahaja na naslovu Zaloška 59. Ker glede na določbo četrtega odstavka 215. člena ZUP, napačen pravni pouk ne more imeti za stranko nobenih škodljivih posledic, je IP štel, da je pritožba prosilca pravočasna, saj je prosilec priporočeno pošto oddal pravočasno, čeprav na napačen naslov (drugi odstavek 68. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 239. člena ZUP).

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu poudariti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti poslovanja organa glede dodeljevanja neprofitnih stanovanj in vprašanje kršitve domneve nedolžnosti v postopkih javnih razpisov itd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Navedel je, da prosilec ni upravičen do pridobitve podatkov v zvezi s statusom žrtve nasilja zadevne posameznice, ker gre za podatke o konkretnih lastnostih in razmerjih posameznice v določenem času in o njenih družinskih članih. Iz navedene obrazložitve izhaja, da se organ ni opredelil, ali z zahtevanim dokumentom sploh razpolaga, saj bi že s tem razkril, da je zadevna posameznica žrtev nasilja. Predmet pritožbene presoje je bilo torej vprašanje, ali je podatek o tem, če je zadevna posameznica žrtev nasilja osebni podatek ter vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu dostop do dokumenta zavrnil.

 

Ker se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

 

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

Na podlagi navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da podatek o tem, ali je točno določen posameznik (ki ga je prosilec opredelil z imenom in priimkom,) žrtev nasilja in katera institucija je izdala potrdilo o strokovni obravnavi v primeru nasilja v družini, nedvomno predstavlja osebni podatek. IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da ne gre za osebni podatek, zato ker naj bi prosilec zahteval le navedbo institucije, ki je izdala potrdilo, saj iz njegove zahteve izhaja, da zahteva podatke o izdaji potrdila za konkretnega posameznika. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je pravilen zaključek organa v izpodbijani odločbi, da je podatek o tem, ali je oseba žrtev nasilja ter katera institucija je izdala potrdilo o strokovni obravnavi v primeru nasilja v družini, varovan osebni podatek, glede katerega ni zakonske podlage za posredovanje javnosti.

 

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Ker gre za oddajo stanovanja, ki je v lasti MOL, to predstavlja stvarno premoženje občine, upravljanje katerega ureja poseben zakon in gre pri tem za porabo javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, (Ur. l. RS, št. 11/18 in 79/18, v nadaljevanju ZSPDSLS-1),[1] saj slednje glede na določbo 1. točke 3. člena ZSPDSLS-1 predstavljajo tudi nepremičnine občine, med ravnanje s stvarnim premoženjem pa, v skladu z 5. točko istega člena tudi njegovo oddajanje v najem. ZSPDSLS-1 nadalje v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel razpolaganja s te vrste premoženjem, določa načeli preglednosti in javnosti. 8. člen tako določa, da upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. 9. člen pa določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Oddaja neprofitnih stanovanj v najem je podrobneje urejena v Stanovanjskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 69/03 in nasl, v nadaljevanju SZ-1), ki med drugim določa postopek in pogoje ter sprejem pravilnika. Med kriteriji za dodelitev neprofitnega stanovanja določa tudi socialne razmere. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04 in nasl.) bolj natančno konkretizira zgoraj navedeno določbo SZ-1 glede vprašanja žrtev nasilja v družini, tako da žrtve nasilja v družini lahko sodelujejo na razpisih za neprofitna stanovanja v kraju začasnega prebivališča (kar je izjema od splošnega pravila, da lahko oseba zaprosi za stanovanje le v občini stalnega prebivališča) in da so med možnimi prednostnimi kategorijami pri dodelitvi neprofitnega stanovanja. Iz priloge pravilnika (»Prednostne kategorija prosilcev«) pa izhaja, da se družinsko nasilje točkuje na osnovi strokovnega mnenja centrov za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča-varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtvam nasilja psihosocialno pomoč.

 

Predmet zahteve so dokumenti za 16. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Mestne občine Ljubljana (objavljen 22. 7. 2015). Iz besedila navedenega razpisa, ki konkretizira določbe Pravilnika, izhaja, da so upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem tudi žrtve nasilja v družini, ki imajo na območju MOL začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih – varnih hišah, zavetiščih in centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, v okviru točkovanja pa so žrtve nasilja v družini opredeljene med prednostnimi kategorijami (3.3.1. »Točkovalne vrednosti«). Med obveznimi listinskimi dokazili pa je v točki 21. (6.4. »Predložitev listinskih dokazil«) kot obvezno dokazilo o nasilju v družini navedeno strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča-varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtvam nasilja psihosocialno pomoč. Pri tem je navedeno, da mora biti potrdilo izdano na obrazcu, dogovorjenem med navedenimi organizacijami in JSS MOL. Kot je razvidno iz določil predpisa in navedb organa ter prosilca pa so bili na »Seznamu upravičencev do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem« javno objavljeni podatki ime in priimek, skupno število točk in vrstni red upravičencev do neprofitnega najemnega stanovanja.

 

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Ur. l. RS, št. 16/08 in nasl., v nadaljevanju ZPND) je krovni predpis za ureditev položaja žrtev družinskega nasilja. Z vidika obravnavanega primera je relevantna predvsem ureditev javnosti podatkov o žrtvah. S tem v zvezi 9. in 9.a člen določata, da o žrtvah ali povzročiteljih nasilja ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino. Posredovanje podatkov je dopustno le, če polnoletna žrtev s tem izrecno soglaša in s tem ne izpostavlja otrok ali njihovih osebnih podatkov. Organi in organizacije ter nevladne organizacije kot poklicno skrivnost varujejo podatke o nastanitvi žrtve in njenih otrok ali drugih ukrepih za njihovo zaščito. Iz navedenih določb izhaja, da se javnosti ne sme posredovati podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev nasilja ali njeno družino.

 

V obravnavanem primeru gre za dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, kar predstavlja razpolaganje z javnimi sredstvi ter so glede na določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in 9. člen ZSPDSLS-1 podatki s tem v zvezi javni. Iz dosedanje prakse IP pa izhaja, da to ne pomeni, da so vsi podatki s tem v zvezi javni, saj je treba opozoriti na načelo sorazmernosti oziroma najmanjšega obsega podatkov (3. člen ZVOP-1 oziroma 5. člen Splošne uredbe) pri obdelavi osebnih podatkov, ki določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Prav tako je iz dosedanje prakse IP razvidno, da je IP v primerih, ko je šlo za razpolaganje z javnimi sredstvi, odločil, da je javni podatek ime in priimek, ne pa tudi EMŠO, rojstni podatek, zakonski status, podatek o preostalem zasebnem premoženju, naslovu posameznikov, podatek o družinskih članih, itd. (glej odločbe IP št. 090-111/2014 z dne 2. 10. 2014, št. 021-57/2005/4 z dne 30. 8. 2005, št. 090-87/2014/2 z dne 16. 7. 2014, št. 090-218/2011/2 z dne 23. 11. 2011, idr.). Analogno navedenemu Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 24/16, v nadaljevanju Uredba) v 4. točki 9. člena med drugim izrecno določa, da podatkov o višini izplačil na področju družine in socialnih zadev, za razliko od preostalih informacij javnega značaja organ ne sme posredovati v svetovni splet. Iz navedene določbe je torej razvidno, da je zakonodajalec podatke s področja družine in socialnih zadev želel zaščititi močneje.

 

V zgoraj navedeni praksi IP sicer še ni obravnaval primera, v katerem bi se opredelil do vprašanja, ali je okoliščina, da se je posamezna oseba, ki je bila uspešna na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v svoji prijavi sklicevala na to, da je žrtev nasilja v družini ter dokazilo (datum, naziv izdajatelja) s tem v zvezi, javen podatek, kljub temu pa IP v obravnavanem primeru odloča, da upoštevaje načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov, tak podatek ni javen, saj prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter 9. člen ZSPDSLS-1 ne predstavljata pravne podlage za njuno razkritje. Takšnemu stališču IP pa pritrjuje tudi ureditev položaja žrtev nasilja, kot izhaja iz ZPND, katerega cilj je med drugim skrbi za posebno ranljivo družbeno skupino žrtev nasilja v družini. Iz navedenega predpisa nedvomno izhaja, da je dostop do podatkov o tem, ali gre za žrtev nasilja ter rokovanje organov s tem podatkov, omejeno.

 

Kot že pojasnjeno zgoraj, je za posredovanje vsakega osebnega podatka, s strani upravljavca v javnem sektorju, potrebna zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da je podatek o tem, ali se je posamezna oseba, ki je bila uspešna na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja, v svoji prijavi sklicevala na to, da je žrtev nasilja v družini ter dokazilo s tem v zvezi, javen podatek. Po oceni IP, v konkretnem primeru tudi ni podan prevladujoč interes javnosti, zato je IP sledil odločitvi organa, da je zahtevo prosilca treba zavrniti.

 

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke

 


[1] ZSPDSLS-1 je začel veljati 10. 3. 2018 in razveljavil Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS. Čeprav je ZSPDSLS-1 začel veljati potem, ko je organ odločal o javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj, katerega dokumenti so predmet zahteve, se v obrazložitvi uporabljajo določbe ZSPDSLS-1, saj se njegove določbe v delu, ki je relevanten za predmetni pritožbeni postopek, ne razlikuje določb ZSPDSLS, razen po enumeraciji, v času odločanja predmetnega postopka pa velja ZSPDSLS-1.