Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 29.06.2020
Title: prosilec - Javne službe Ptuj, d.o.o.
Number: 090-86/2020
Category: Ali gre za delovno področje organa?, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih fotokopij pogodb in aneksov za nakup računalniške programske opreme in pogodb za najem licenčne programske opreme, ki jo uporablja organ od kurilne sezone 2012 – 2013, oziroma jo uporablja organ za delitev in obračun toplotne energije ter za izpis letnih poročil in obračunov porabe toplote v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Organ je namreč menil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja. IP je nato v pritožbenem postopku presojal predmetni pogodbi in ugotovil, da sta nedvomno nastali v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa in da organ z njima razpolaga v materializirani obliki. Povedano drugače, v obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Nadalje pa je IP ugotovil tudi, da ni podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov kontaktnih oseb, navedenih v predmetnih pogodbah. Upoštevaje izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je IP tako pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, v preostalem delu pa ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-86/2020/7

Datum: 30. 6. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 4. 2020, zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. 2/2020 z dne 2. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 14. 4. 2020 se delno ugodi in se odločba Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., št. 2/2020 z dne 2. 4. 2020, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopiji naslednjih dokumentov:

  • Pogodbe o dobavi in namestitvi programske opreme 01/2009, na način, da prekrije ime in priimek kontaktne osebe izvajalca v tretjem odstavku 10. člena pogodbe; in
  • Okvirne pogodbe o izvedbi javnega naročila za najem licenc Microsoft Dynamics Nav, uvedbo in redno vzdrževanje informacijskega Sistema z dne 2. 3. 2018, na način, da prekrije imeni in priimka kontaktnih oseb naročnika in izvajalca v 14. členu pogodbe.«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 10. 3. 2020 zahteval fotokopije pogodb in aneksov za nakup računalniške programske opreme in pogodb za najem licenčne programske opreme, ki jo uporablja organ od kurilne sezone 2012 – 2013, oziroma jo uporablja organ za delitev in obračun toplotne energije ter za izpis letnih poročil in obračunov porabe toplote v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 2/2020 z dne 2. 4. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu dostop do zahtevanih podatkov zavrnil. Navedel je, zahtevi ne more ugoditi, saj zahtevani podatki niso informacije javnega značaja. Navedel pa je tudi, da letna poročila obsegajo osebne podatke, npr. osebne podatke o naslovniku ter plačniku posamezne odjemne enote, številke posameznih stanovanj, stroške – obračun po posameznih odjemnih enotah, podatke o prostorih po posameznem stanovanju, proračunske zneske ter zneske akontacij po posameznih odjemnih enotah, faktorje olajšave po posameznem stanovanju, serijske številke števcev po posameznih prostorih v stanovanju, začetna in končna stanja posameznih števcev, … Razkritje teh podatkov bi po mnenju organa pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 14. 4. 2020. Navedel je, da so predmet zahteve pogodbe o nakupu ali najemu licenčne računalniške programske opreme, ki jo organ uporablja na področju izvajanja gospodarske javne službe distribucije toplote. Ne strinja se z organom, da te pogodbe niso informacije javnega značaja, saj je 100 % lastnica organa Mestna občina Ptuj. Zakaj niso informacije javnega značaja, pa organ po mnenju prosilca tudi ni konkretiziral.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. MMK-88/2020 z dne 27. 5. 2020, poslal v odločanje IP. Na poziv IP je organ posredoval še pogodbi, ki sta predmet zahteve prosilca.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

Upoštevaje predmet zahteve prosilca in dokumente, ki jih je posredoval organ, sta bili predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku naslednji pogodbi:

  • Pogodba o dobavi in namestitvi programske opreme 01/2009,
  • Okvirna pogodba o izvedbi javnega naročila za najem licenc Microsoft Dynamics Nav, uvedbo in redno vzdrževanje informacijskega Sistema z dne 2. 3. 2018.

 

Ker je organ dostop do zahtevanih pogodb zavrnil iz razloga, da ne gre za informacije javnega značaja, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do pojma informacije javnega značaja.

 

  1. Informacija javnega značaja

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhaja, da morajo biti kumulativno (hkrati) izpolnjeni trije osnovni pogoji, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),

2. organ mora z njo razpolagati, in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Nedvomno organ z zahtevanimi podatki oziroma pogodbami razpolaga v materializirani obliki, zato se IP opredeljuje še do pogoja »delovnega področja« organa.

 

Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[1] izhaja, da je organ zavezanec za informacije javnega značaja na različnih pravnih podlagah, in sicer kot:

  • gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (samodejni vpis na podlagi uradnih evidenc);
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta - Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj;
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe vzdrževanja javnih cest, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije;
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe vzdrževanja javnih površin, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije;
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije;
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe oskrbe s toplotno energijo, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije;
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe urejanja in vzdrževanja javnih tržnih prostorov, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije;
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil v Mestni občini Ptuj, na podlagi Odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj in Pogodbe o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil v Mestni občini Ptuj;
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi Koncesijske pogodbe za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju mestne občine Ptuj; in
  • javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi Pogodbe o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču v Mestni občini Ptuj.

 

IP je nadalje vpogledal v Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj[2] (v nadaljevanju: Odlok o koncesiji)[3]. Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s katerim so določeni predmet in pogoji za podelitev koncesije ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za posamezne lokalne gospodarske javne službe, ki jih opravlja organ (1. člen). V skladu z 9. členom tega odloka je organ dolžan izvajati javne službe na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem ter drugih predpisih in splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Organ lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe (prvi odstavek 21. člena Odloka o koncesiji). Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja Mestna občina Ptuj (28. člen Odloka o koncesiji).

 

IP je vpogledal tudi v AKT O USTANOVITVI družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: Akt)[4], torej v akt o ustanovitvi organa, ki je javno dostopen na spletnih straneh Poslovnega registra Slovenije. S tem aktom je namreč Mestna občina Ptuj ustanovila organ za izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb (1. in 6. člen Akta). Poleg dejavnosti, ki jih določa prvi odstavek 7. člena Akta, lahko organ opravlja tudi druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma, ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 7. člena Akta). V skladu z Aktom organ, izmed dejavnosti, navedenih v 7. členu, prednostno opravlja tiste dejavnosti, ki so z odloki ustanoviteljice in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, opredeljene kot javna služba, in ima določena javna pooblastila, če zakon ne določa drugače (8. člen Akta).

 

Vse navedeno utemeljuje dejstvo, da je organ v obravnavanem primeru zavezan kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ in da se zahtevana dokumenta nanašata na izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih opravlja organ. Povedano drugače, zahtevani pogodbi sta nedvomno nastali v okviru izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb in kot taki nedvomno sodita v delovno področje organa kot izvajalca lokalnih gospodarskih javnih služb. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa.

 

Na utemeljenost opredelitve zahtevanih podatkov kot informacij javnega značaja, ki sodijo v področje izvajanja javne službe organa, kaže tudi ureditev financiranja. Dejavnosti organa se financirajo:

  • s tarifo javne dobrine, ki jo uporabnikom zagotavlja podjetje;
  • z drugimi prispevki, taksami oziroma dajatvami, ki jih skladno z zakonom in 12. členom tega akta predpiše mestni svet ustanoviteljice ali državni organi;
  • iz namenskih sredstev proračuna ustanoviteljice;
  • iz državnega proračuna;
  • sredstev evropskih skupnosti;
  • s prodajo blaga in storitev, ki jih nudi podjetje;
  • iz drugih virov. (26. člen Akta)

Organ je v zvezi z izvajanjem vseh dejavnosti dolžan upoštevati vsakokratni predpis, ki ureja javno naročanje in javno-zasebno partnerstvo ter druge veljavne predpise ter mora za morebitne dejavnosti, ki niso opredeljene kot gospodarska javna služba, voditi ločeno računovodstvo v skladu z zakonom (27. člen Akta). Ugotoviti pa gre tudi, da morebitno izgubo, ki bi nastala pri opravljanju gospodarske javne službe, pokriva ustanoviteljica, torej Mestna občina Ptuj, pri čemer se tako ugotovljena izguba najprej krije z dobičkom, ki ga je podjetje ustvarilo v okviru poslovanja z drugimi dejavnostmi (četrti odstavek 28. člena). Slednja določba Akta pa določa še, da se dobiček, ki ga ustvari podjetje, v celoti nameni za zagotavljanje kontinuiranega opravljanja in razvoja dejavnosti organa. Podrobneje urejajo financiranje tudi posamezni odloki.

 

IP izpostavlja še stališče Vrhovnega sodišča RS[5], po katerem je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastveno odločanje ali neoblastveno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21.2.2002). Povedano drugače to pomeni, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Iz sodne prakse torej izhaja, da mora biti vzpostavljena povezava med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij.

 

Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja z javnimi sredstvi. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njena svoboda (predvsem v delu, kjer se tržno delovanje prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. IP pa na tem mestu opozarja tudi na izjemen pomen dejavnosti gospodarskih javnih služb za državljane (občane), izhajajoč med drugim tudi iz določbe drugega odstavka 2. člena Zakona o gospodarskih javnih službah[6], po kateri je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Iz vsega navedenega izhaja, da informacije javnega značaja predstavljajo vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe (tudi podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala, naročanje informacijskih storitev,..).

 

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da so zahtevane informacije, torej zahtevani pogodbi, nedvomno nastali v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa in da organ z njima razpolaga v materializirani obliki (ker jih je organ tudi posredoval IP).

 

IP je tako sledil pritožbeni navedbi prosilca, da so predmet zahteve pogodbe o nakupu ali najemu licenčne računalniške programske opreme, ki jo organ uporablja na področju izvajanja gospodarske javne službe distribucije toplote. Utemeljitev organa, da zahtevani pogodbi ne predstavljata informacije javnega značaja, je torej napačna.

 

Ker je IP ugotovil, da se v presojanih pogodbah nahajajo določeni osebni podatki, se opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

 

  1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[7], ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. Ob tem je mogoče ugotoviti tudi, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Upoštevaje definicijo osebnega podatka je tako mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti, da obsegata predmetni pogodbi določene osebne podatke, in sicer:

  • osebne podatke kontaktnih oseb organa kot naročnika in izvajalca;
  • osebne podatke podpisnikov pogodb (ime in priimek, znanstveni naziv, položaj in podpis).

 

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov). Posredovanje predhodno navedenih podatkov prosilcu tako ustreza definiciji obdelave osebnih podatkov.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v zasebni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Upoštevaje navedene pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov IP ugotavlja, da:

  • ni podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov kontaktnih oseb;
  • niso varovani osebni podatki zastopnikov organa kot naročnika in obeh izvajalcev. Niso namreč varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah[8], Zakona o Poslovnem registru Slovenije[9] in Zakona o sodnem registru[10], podpis pa je bil dan v funkciji zastopanja družbe.

 

Organ ni zatrjeval obstoja katere druge izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ. IP ugotavlja, da bi sicer predmetni pogodbi lahko potencialno predstavljali izjemo varstva poslovne skrivnosti po 2. členu prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar je IP upošteval še prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je bil organ ustanovljen z namenom izvajanja gospodarskih javnih služb. Pri izvajanju teh dejavnosti se mora organ zavedati, da ima pri tem izreden pomen nadzor javnosti in posledično, da so njegovi interesi in koristi zaradi tega omejeni. Prav tako se morajo omejitev svojih pravic zavedati tudi poslovni subjekti, ki stopajo v poslovno razmerje z organom. Če bi dopustili, da pogodbene stranke pogodbe, ki so povezane z izvajanjem javne službe, označijo kot poslovno skrivnost, bi onemogočili nadzor javnosti nad tem, na kakšen način organ upravlja s sredstvi, ki so primarno namenjena prav njegovemu javnopravnemu delovanju, kar bi bilo v popolnem nasprotju z namenom ZDIJZ. Obravnavana dokumenta namreč predstavljata določene finančne posledice na področju izvajanja javnih služb organa. Povedano drugače, sredstva, ki jih je organ prejel iz naslova izvajanja javne službe od končnih uporabnikov ali iz drugega vira financiranja, so bila v zameno za prevzem določenih pogodbenih obveznosti prerazporejena k tretji osebi (izvajalcema pogodb). S porabo javnih sredstev pa so seveda povezani tudi pogodbeni dogovori o obveznostih, ki lahko prinesejo določene finančne posledice, če le-te niso izpolnjene.

 

Poudariti je treba tudi, da je izvajanje javne službe specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev. Definicija javnih sredstev izhaja iz Zakona o računskem sodišču (v nadaljevanju ZRacS-1)[11], ki v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Iz petega odstavka 20. člena ZRacS-1 tako izhaja, da sodi med uporabnike javnih sredstev med drugim tudi vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo. Pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, temveč tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (npr. od končnih uporabnikov). Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zato je treba pojem javna sredstva iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše, in ga nikakor ne enačiti s pojmom proračunska sredstva. Četudi v obravnavanem primeru izvajanja javne službe ne gre za neposredno, niti za posredno porabo proračunskih sredstev, pa nedvomno gre za porabo javnih sredstev, in sicer sredstev, ki jih uporabniki plačujejo za javno službo, ki jo izvaja organ. Organ je torej v zvezi z izvajanjem obravnavane javne službe porabnik javnih sredstev, posledično pa podatki o porabi teh sredstev (npr. plačilo izvajalcem pogodb) predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Tako iz sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 izhaja, da se med "javna sredstva, ki se lahko porabijo samo za vnaprej določen namen, ki ga zasleduje država", uvršča tudi "sredstva iz koncesijskih dejavnosti, ki jih je podelila država«. Tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37) izhaja, da Zakon o javnih financah ne definira pojma javna sredstva, ter da bi jih bilo mogoče po ožjem pojmovanju razumeti zgolj kot "proračunska sredstva", vendar se v upravni in sodni praksi pojavljajo tudi širša pojmovanja javnih sredstev.

 

Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ je institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Da bi se dosegel namen, ki ga navedena določba zasleduje, torej seznanitev javnosti o načinu razpolaganja s sredstvi, ki jih organ prejema za storitve izvajanja javne službe, je v obravnavanem primeru treba razkriti določbe zahtevanih pogodb. Gre namreč za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev (tretji odstavek 39. člena Zakona o gospodarskih družbah[12] v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ).

 

Ob tem IP še dodaja, da je Okvirna pogodba o izvedbi javnega naročila za najem licenc Microsoft Dynamics Nav, uvedbo in redno vzdrževanje informacijskega Sistema, z dne 2. 3. 2018, v celoti objavljena na Portalu javnih naročil[13], prav tako pa tudi razpisna dokumentacija in odločitev organa v postopku oddaje javnega naročila z nazivom »Najem licenc Microsoft Dynamics NAV, uvedba in redno vzdrževanje informacijskega Sistema”.

 

  1. Delni dostop


Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke, poslovne skrivnosti, informacije, ki bi povzročile motnje za delovanje organa ipd.), ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[14] ne bi bilo izvedljivo. Iz 19. člena Uredbe izhaja,  da je podatke, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa, mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

 

Ker je v obravnavanem primeru podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke, s trajnim prekritjem mogoče izločiti iz zahtevanih dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, je IP odločil, da mora organ ob posredovanju dokumentov te podatke na dokumentih prekriti. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Podatki, ki se nahajajo v dokumentu, zato izgubijo značaj osebnih podatkov, takšen dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, pa posledično predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

  1. Sklepno

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP delno ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih pogodb, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[15] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke          

 

 


[1] Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[2] http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=b9337fdc-5613-44e6-9e5b-f9e4fd6d4865

[3] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/08, 10/12, 13/13, 15/13 in 5/14.

[4] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/13, 9/14, 11/16, 14/17, 1/18 in 1/20.

[5] Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 (točka 12).

[6] Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPP, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40.

[7] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[8] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[9] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[10] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[11] Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12.

[12] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[13] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=240884

[14] Uradni list RS, št. 24/16.

[15] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.