Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 29.06.2020
Title: prosilec - Javne službe Ptuj d.o.o.
Number: 090-85/2020
Category: Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih fotokopij letnih poročil o porabi in stroških za toploto za naslednje večstanovanjske stavbe zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zavezan kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ in da se zahtevana dokumentacija nanaša na oskrbo s toplotno energijo, kar nedvomno sodi med naloge iz delovnega področja organa, opravljene v okviru izvajanja lokalne gospodarske javne službe. Povedano drugače, ugotovil je, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Ker je organ zavrnil dostop do zahtevanih poročil z vidika izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP ugotavljal še, ali je le-ta podana. IP je tako glede osebnih podatkov ugotovil, da ni podane pravne podlage za razkritje podatkov, ki se nanašajo na posameznega plačnika stroškov toplote za ogrevanje, in da niso varovani osebni podatki zastopnika organa. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil delno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-85/2020/7
Datum: 29. 6. 2020

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 4. 2020, zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. 1/2020 z dne 2. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 8. 4. 2020 se delno ugodi in se odločba Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., št. 1/2020 z dne 2. 4. 2020, delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
-    Poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti (OE z vgrajenimi delilniki) za odjemno mesto Kraigherjeva 14, 16, 18, 20, Ulica 5. prekomorske 1, 3, 5, in sicer za obdobja porabe 1. 10. 2014 – 31. 5. 2015, 1. 10. 2017 – 31. 5. 2018 in 1. 10. 2018 – 31. 5. 2019;
-    Poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti (OE z vgrajenimi delilniki) za odjemno mesto Ulica 25. maja 3, 5, 7, 9, Ulica 5. prekomorske 11, in sicer za obdobji 1. 10. 2017 - 31. 5. 2018 in 1. 10. 2018 – 31. 5. 2019;
-    Poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti (OE z vgrajenimi delilniki) za odjemno mesto Volkmerjeva 21, 22, 23, 24, in sicer za obdobji 1. 10. 2017 - 31. 5. 2018 in 1. 10. 2018 – 31. 5. 2019;
na način, da v predhodno navedenih poročilih prekrije vse podatke, razen podatkov o pošiljatelju poročila na vrhu dokumenta, datumu izdaje poročila, naslovu dokumenta, obračunskem obdobju in obdobju porabe, odjemnem mestu, podatkov pod »Poraba in stroški toplote za ogrevanje« vhoda«, podatkov pod »Kriteriji delitve porabe in stroškov toplote za ogrevanje« ter podpisniku dokumenta .«.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 27. 1. 2020 zahteval fotokopije letnih poročil o porabi in stroških za toploto za naslednje večstanovanjske stavbe:
-    Kraigherjeva 14, 16, 18, 20, 5. prekomorske 1, 3, 5, za kurilne sezone 2014 – 2015, 2017 – 2018 in 2018 – 2019;
-    Ulica 25. maja 3, 5, 7, 9, 5. prekomorske 11, za kurilni sezoni 2017 – 2018 in 2018 – 2019;
-    Volkmerjeva 21, 22, 23, 24, za kurilni sezoni 2017 – 2018 in 2018 – 2019.

Organ je o zahtevi odločil kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava z obvestilom, št. SMZ-6/2020 z dne 17. 3. 2020. Dostop do zahtevanih podatkov je zavrnil z utemeljitvijo, da letna poročila vsebujejo osebne podatke (npr. podatke o plačniku posamezne odjemne enote, stroški – obračun posamezne odjemne enote, itd.), katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Ker je prosilec 11. 3. 2020 pri IP vložil pritožbo zaradi molka organa, je IP pozval organ na ustrezno postopanje, in sicer da o zadevi odloči kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

Organ je nato izdal odločbo št. 1/2020 z dne 2. 4. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu dostop do zahtevanih podatkov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Navedel je, da zahtevana letna poročila obsegajo osebne podatke, npr. osebne podatke o naslovniku ter plačniku posamezne odjemne enote, številke posameznih stanovanj, stroške – obračun po posameznih odjemnih enotah, podatke o prostorih po posameznem stanovanju, proračunske zneske ter zneske akontacij po posameznih odjemnih enotah, faktorje olajšave po posameznem stanovanju, serijske številke števcev po posameznih prostorih v stanovanju, začetna in končna stanja posameznih števcev, … Razkritje teh podatkov bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 8. 4. 2020, ker se ne strinja z njeno vsebino. Mnenja je, da razlaga zavrnitve v izpodbijani odločbi sploh ni povezana z njegovo zahtevo. V utemeljitev je navedel 24. člen Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki določa vsebino letnega poročila. Posebej je izpostavil tretji odstavek tega člena, ki določa, da letno poročilo ne sme vsebovati osebnih podatkov. Ob primerjavi podatkov, ki jih kot vsebino letnega poročila določa predmetni pravilnik, in osebnih podatkov, ki naj bi jih obsegali zahtevani podatki po navedbah organa, je ugotovil, da je obema sklopoma podatkov enak samo podatek o stroških po posameznih odjemnih mestih. Ker je ta podatek določilo kot javen podatek pristojno ministrstvo, po njegovem mnenju ne gre za varovan osebni podatek.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. MMK-87/2020 z dne 27. 5. 2020, poslal v odločanje IP. Na poziv IP je organ posredoval še dokumentacijo, ki je bila predmet zahteve prosilca.

Pritožba je delno utemeljena.

1.    Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. Upoštevaje predmet zahteve prosilca in dokumente, ki jih je posredoval organ, so bili predmet presoje IP naslednji dokumenti;
-    Poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti (OE z vgrajenimi delilniki) za odjemno mesto Kraigherjeva 14, 16, 18, 20, Ulica 5. prekomorske 1, 3, 5, za obdobja porabe 1. 10. 2014 – 31. 5. 2015, 1. 10. 2017 – 31. 5. 2018 in 1. 10. 2018 – 31. 5. 2019;
-    Poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti (OE z vgrajenimi delilniki) za odjemno mesto Ulica 25. maja 3, 5, 7, 9, 5. prekomorska 11, in sicer za obdobji 1. 10. 2017 - 31. 5. 2018 in 1. 10. 2018 – 31. 5. 2019;
-    Poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti (OE z vgrajenimi delilniki) za odjemno mesto Volkmerjeva 21, 22, 23, 24, in sicer za obdobji 1. 10. 2017 - 31. 5. 2018 in 1. 10. 2018 – 31. 5. 2019.

Poročila obsegajo podatke o porabi in stroških toplote za ogrevanje posameznega vhoda, kriterijih delitve porabe in stroškov toplote za ogrevanje, o odjemni enoti, celotnih stroških v odjemni enoti, pregledu zaračunanih akontacij v odjemni enoti in o popisih delilnikov (enot) v odjemni enoti, pa tudi o naslovniku poročila oziroma plačniku stroškov ter organu.

2.    Informacija javnega značaja

Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja  izhaja, da je organ zavezanec za informacije javnega značaja na različnih pravnih podlagah, med drugim je zavezanec tudi kot:
-    gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (samodejni vpis na podlagi uradnih evidenc);
-    javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta - Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj, in
-    javno podjetje, ki je izvajalec javne službe oskrbe s toplotno energijo na podlagi Pogodbe o podelitvi koncesije, z veljavnostjo 1. 10. 2012 - 1. 10. 2027.
Iz registra nadalje sledi, da je organ v stoodstotni lasti ustanoviteljice Mestne občine Ptuj, opravlja pa tudi druge lokalne gospodarske javne službe na podlagi podeljene koncesije (vzdrževanje javnih površin, pokopališka in pogrebna dejavnost, urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov, urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil v Mestni občini Ptuj, zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju mestne občine Ptuj ter pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču v Mestni občini Ptuj).

Glede na to, da so v obravnavanem primeru predmet zahteve podatki, ki se nanašajo na porabo in stroške za toploto, je IP nadalje vpogledal v Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj  (v nadaljevanju: Odlok o koncesiji) . Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s katerim so določeni predmet in pogoji za podelitev koncesije ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za posamezne lokalne gospodarske javne službe, med drugim tudi za distribucijo toplote (1. člen). V skladu s petim odstavkom 4. člena Odloka o koncesiji obsega gospodarska javna služba distribucije toplote:
-    distribucijo toplotne energije, v smislu prenosa toplotne energije v obliki ogrevne vode po distribucijskem omrežju do odjemnega mesta, iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine;
-    dobavo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju občine;
-    priključitev na distribucijsko omrežje;
-    zbiranje, nadzorovanje in vzdrževanje odjemnih mest in skupnih odjemnih mest primopredaje toplotne energije med dobaviteljem in odjemalcem;
-    nadziranje in vzdrževanje primarnega in sekundarnega vročevodnega ali toplovodnega omrežja ter hišnih priključkov;
-    vodenje, nadziranje in upravljanje z napravami v toplotnih postajah in kurilnicah;
-    ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.
Odlok o koncesiji je bil sprejet na podlagi Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj , ki v prvem odstavku 6. člena kot eno do izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb določa dejavnost »oskrbe s toplotno energijo«. V skladu s prvim in drugim odstavkom 284. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-1)  se namreč lahko dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije drugih energetskih plinov opravlja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba ali tržna distribucija, in če distributer oskrbuje ali namerava oskrbovati več kot sto gospodinjskih odjemalcev, se distribucija toplote opravlja kot gospodarska javna služba. EZ-1 pa določa tudi, da se dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije drugih energetskih plinov opravlja kot gospodarska javna služba, kadar je trajna in nemotena oskrba s toploto in drugimi energetskimi plini v javnem interesu zaradi zagotavljanja javnih potreb, in da se z odlokom iz 285. člena tega zakona določi tudi natančen prostorski obseg distribucijskega območja za opravljanje gospodarske javne službe (drugi odstavek 284. člena EZ-1).

Tudi Odlok o izvajanju izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v Mestni občini Ptuj  določa obseg gospodarske javne službe (5. člen), in sicer ta obsega:
-    dobavo in distribucijo toplote ter upravljanje in vzdrževanje lokalnega omrežja daljinskega ogrevanja;
-    pa tudi dograjevanje objektov in naprav omrežja daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj, pri čemer vsako posamezno investicijo predhodno potrdi občina, način in pogoji izvajanja investicij pa se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
Predmetni odlok pa določa v poglavju XII. tudi osnove za oblikovanje cen in obračun oskrbe s toplotno energijo. Cena oskrbe s toploto se oblikuje v skladu z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, ki ga je izdala Agencija za energijo Republike Slovenije, ta pa potrdi tudi vsakokrat oblikovano ceno oskrbe s toploto (28. člen). Obračun oskrbe s toploto pri posameznem odjemnem mestu pa se opravi skladno s Tarifnim sistemom po veljavnem ceniku (30. člen).

IP je vpogledal tudi v AKT O USTANOVITVI družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: Akt) , torej v akt o ustanovitvi organa, ki je prav tako javno dostopen na spletnih straneh Poslovnega registra Slovenije. S tem aktom je Mestna občina Ptuj ustanovila organ za izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb, tudi za oskrbo s toplotno energijo (1. in 6. člen Akta). Glavne dejavnosti organa  so tako v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti tudi:
-    distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži;
-    trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodni mreži;
-    oskrba s paro in vročo vodo;
-    zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode (prvi odstavek 7. člena Akta).
Poleg dejavnosti, ki jih določa prvi odstavek 7. člena Akta, pa lahko organ opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma, ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 7. člena Akta). V skladu z Aktom organ, izmed dejavnosti, navedenih v 7. členu, opravlja prednostno tiste dejavnosti, ki so z odloki ustanoviteljice in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, opredeljene kot javna služba, in ima določena javna pooblastila, če zakon ne določa drugače (8. člen Akta).

Vse navedeno utemeljuje dejstvo, da je organ v obravnavanem primeru zavezan kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ (in ne po 1.a členu ZDIJZ, kot je odločil z obvestilom št. SMZ-6/2020 z dne 17. 3. 2020). Zahtevana dokumentacija se namreč nanaša na oskrbo s toplotno energijo, kar nedvomno sodi med naloge iz delovnega področja organa, opravljene v okviru izvajanja lokalne gospodarske javne službe. Dejstvo namreč je, da se zahteva prosilca nanaša na področje, ki je urejeno z javnopravnimi predpisi, primarno z EZ-1, pa tudi s predhodno izpostavljenimi predpisi in drugimi, kot npr. Zakonom o gospodarskih javnih službah . Pri tem IP izpostavlja še 299. člen EZ-1, ki določa, da je cena toplote za daljinsko ogrevanje iz distribucijskih sistemov, katerih distributerji izvajajo gospodarsko javno službo, in cena, ki jo zaračunava regulirani proizvajalec toplote, regulirana v skladu z določbami tega poglavja. Nesporno namreč je, da informacije, ki jih organ pridobi ali izdela v okviru opravljanja javne službe, predstavljajo informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa, in v obravnavanem primeru so zahtevani podatki nastali v zvezi z izvajanjem javne službe oskrbe s toplotno energijo, kot ene od glavnih dejavnosti organa v okviru izvajanjem javne službe.

Na utemeljenost opredelitve zahtevanih podatkov kot informacij javnega značaja, ki sodijo v področje izvajanja javne službe organa, kaže tudi ureditev financiranja. Financiranje gospodarske javne službe distribucije toplote ureja drugi odstavek 18. člena Odloka o koncesiji, iz katerega izhaja, da se financira iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, plačila stroškov za priključitev na toplotno omrežje, drugih plačil upo¬rabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil, sredstev občinskega proračuna, sredstev državnega proračuna in državnih skladov ter drugih sredstev, namenjenih za izgrad¬njo in delovanje toplotnih sistemov. Ta določba pa določa tudi, da so plačila uporabnikov za sto¬ritve javne službe izražena v evrih za porabljeni KW/h in so lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe (gospodinjstvo, ostali izven gospodinjski nameni, posebne kategorije gospodarskih subjektov). Povedano drugače, tudi ta določba kaže, da se zahtevani podatki nanašajo na izvajanje javne službe, saj se določba med drugim izrecno sklicuje na uporabnike storitev javne službe.

In kot je navedel tudi prosilec, je normirano tudi poročanje organa, in sicer s Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju: Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto) . Ta pravilnik v 23. členu določa obveznost izvajalca obračuna, da mora vsako leto izdelati letno poročilo o porabi in stroških za toploto oziroma gorivo ter v treh mesecih po izteku obravnavanega enoletnega obdobja zagotoviti objavo letnega poročila na oglasni deski. Vsebino tega poročila pa nadalje določa v 24. členu. V zvezi s tem je organ pojasnil, da so poročila pripravljena na podlagi pogodb o dobavi in sprejemu toplotne energije, načinu delitve in obračunu stroškov za toplotno energijo v večstanovanjski hiši, upoštevajoč Splošne pogoje za dobavo in odjem iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj in Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj. Na osnovi podeljene koncesije in prevzetih obveznosti bivšega upravljalca tako nastopa organ v vlogi izvajalca delitve in izvajalca obračun ter mora na osnovi pogodbenih obveznosti pošiljati poročilo direktno odjemalcem, pri čemer prvi del poročila predstavlja letno poročilo iz 24. člena navedenega Pravilnika.

IP izpostavlja še stališče Vrhovnega sodišča RS , po katerem je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastveno odločanje ali neoblastveno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21.2.2002). Povedano drugače, to pomeni, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij.

Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja z javnimi sredstvi. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda (predvsem v delu, kjer se tržno delovanje prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. IP pa na tem mestu opozarja tudi na izjemen pomen dejavnosti gospodarskih javnih služb za državljane (občane), izhajajoč med drugim tudi iz določbe drugega odstavka 2. člena ZGJS, po kateri je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Iz vsega navedenega izhaja, da informacije javnega značaja predstavljajo vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe (tudi podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala in ne nazadnje skrb za ugled organa).

Ne nazadnje tudi iz spletne strani organa izhaja, da je organ ustanovila Mestna občina Ptuj z namenom vzpostavitve transparentnega ter kakovostnejšega in učinkovitejšega načina izvajanja njenih javnih nalog.

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da so zahtevane informacije nedvomno nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa in da organ z njimi razpolaga v materializirani obliki (ker jih je v celoti tudi posredoval IP). Iz definicije informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ namreč izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Ker je organ zavrnil dostop do predmetnih podatkov zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je zatrjevana izjema podana.

3.    Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov , ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. Povedano drugače, v določenih delih se ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti tudi, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka je tako mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti, da obsegajo poročila osebne podatke, na podlagi katerih je posameznik določen oziroma določljiv, kot je to ugotovil že organ v izpodbijani odločbi, in sicer:
-    osebne podatke naslovnika oziroma plačnika (ime in priimek, naslov, št. stanovanja, delež porabljene toplote za ogrevanje, poraba in stroški toplote za ogrevanje, celotni stroški v odjemni enoti, pregled zaračunanih akontacij, popis delilnikov oziroma enot v odjemni enoti);
-    osebne podatke podpisnika poročil (ime in priimek, znanstveni naziv, položaj in podpis).

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov). Posredovanje predhodno navedenih podatkov prosilcu tako ustreza definiciji obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v zasebni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Upoštevaje navedene pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov IP ugotavlja, da:
-    ni podane pravne podlage za razkritje podatkov, ki se nanašajo na posameznega plačnika stroškov toplote za ogrevanje, zato je IP odločil, da je organ dolžan podatke, ki se nanašajo na posamezno odjemno enoto, prekriti. Povedano drugače, v predmetnih poročilih so prosto dostopni samo podatki o organu in podpisniku ter podatki v začetnem delu posameznega poročila, ki se nanašajo na posamezno odjemno mesto.
-    niso varovani osebni podatki zastopnika organa. Niso namreč varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah , Zakona o Poslovnem registru Slovenije  in Zakona o sodnem registru , podpis pa je bil dan v funkciji zastopanja družbe.

IP navedenemu dodaja, da je v mnenjih že večkrat poudaril, da morajo biti osebni podatki lastnikov stanovanj varovani v primerih, ko gre za individualne stroške, torej stroške, ki niso skupni.  IP je na temo obdelave osebnih podatkov etažnih lastnikov izdal tudi Smernice za upravnike večstanovanjskih stavb , ki so še vedno aktualne, saj se večinoma nanašajo na področno ureditev po Stanovanjskem zakonu, ki ga Splošna uredba o varstvu podatkov ne spreminja. Ne glede na to, da so predmetne smernice pripravljene za upravnike večstanovanjskih stavb, je za obravnavani primer bistveno dejstvo, da mora biti podana ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov posameznikov o stroških toplote za ogrevanje.

Organ ni zatrjeval obstoja katere druge izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ, niti je ni ugotovil IP po uradni dolžnosti.

IP dodaja še, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. IP torej v vsakem posameznem pritožbenem postopku presoja, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, in če so izpolnjeni, presoja še, ali je podana katera od izjem od prostega dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja, pri čemer pa IP ni pristojen presojati, ali so zahtevani dokumenti pripravljeni v skladu s predpisi.

4.    Delni dostop

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke, poslovne skrivnosti, informacije, ki bi povzročile motnje za delovanje organa ipd.), ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)  ne bi bilo izvedljivo. Iz 19. člena Uredbe izhaja,  da je podatke, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa, mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Ker je v obravnavanem primeru podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s trajnim prekritjem mogoče izločiti iz zahtevanih dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, je IP odločil, da mora organ ob posredovanju dokumentov te podatke na dokumentih prekriti. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Podatki, ki se nahajajo v dokumentu, zato izgubijo značaj osebnih podatkov, takšen dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, pa posledično predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

5.    Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP delno ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 


Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke