Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 06.01.2020
Title: prosilec - Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
Number: 090-250/2019
Category: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Predmet pritožbe je bilo več različnih dokumentov. IP je ugotovil, da je organ utemeljeno prekril določene podatke o neizbranih projektih, ki se nahajajo v zahtevanih zapisnikih sej Upravnega odbora organa, zato je v tem delu pritožbo zavrnil. Po oceni IP so "podpisani" zapisniki sej kolegijev direktorja organa zapisniki, ki sicer ne vsebujejo nobenega podpisa, se pa po potrditvi na naslednjem kolegiju shranijo kot končni dokumenti, zato je IP naložil organu, da prosilki posreduje potrjene zapisnike, saj je iz navedb prosilke mogoče sklepati, da zanjo ni bilo bistveno, da se na dokumentu nahaja podpis določene osebe, ampak da je vsebina zapisnikov na nek način zaključena in potrjena. IP je ugotovil, da organ ne razpolaga z že izdelanim "seznamom" prejemnikov sredstev iz naslova povečanega obsega dela, ki bi vseboval vse zahtevane podatke, zato je organu naložil, da prosilki posreduje dokumente, ki vsebujejo zahtevane podatke (odredbe direktorja za določitev povečanega obsega dela in ustrezen izpis iz evidence Špica). IP je ugotovil, da organ z dokumenti, ki bi vsebovali podrobne podatke o namenih, za katere so bila porabljena sredstva iz naslova preveč izplačanih plač, ne razpolaga, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-250/2019/8

Datum: 6. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena, prvega in tretjega odstavka 248. člena in drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 30. 10. 2019, zoper odločbo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2019-2 z dne 11. 10. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 30. 10. 2019 zoper odločbo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije št. 090-8/2019-2 z dne 11. 10. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronske kopije:

    • zapisnika 1. seje kolegija direktorja ARRS z dne 8. 1. 2019, pri čemer je organ v točki 4.6. v 8. alineji dolžan prekriti ime in priimek pritožnika in v 8. alineji razlog za odsotnost javne uslužbenke;
    • zapisnika 2. seje kolegija direktorja ARRS z dne 15. 1. 2019, pri čemer je organ v točki 4.6. v 7. alineji dolžan prekriti ime in priimek pritožnika;
    • zapisnika 3. seje kolegija direktorja ARRS z dne 22. 1. 2019, pri čemer je organ v točki 4.6. v 7. alineji dolžan prekriti ime in priimek pritožnika in ime in priimek vlagateljice zahteve;
    • zapisnika 4. seje kolegija direktorja ARRS z dne 28. 1. 2019, pri čemer je organ v točki 4.6. v 7. alineji dolžan prekriti imeni in priimka vlagateljev zahteve;
    • zapisnika 5. seje kolegija direktorja ARRS z dne 4. 2. 2019 , pri čemer je organ v točki 4.6. v 6. alineji dolžan prekriti imeni in priimka vlagateljev zahteve;
    • zapisnika 6. seje kolegija direktorja ARRS z dne 11. 2. 2019, pri čemer je organ v točki 4.6. v 7. alineji dolžan prekriti ime in priimek vlagatelja zahteve;
    • zapisnika 7. seje kolegija direktorja ARRS z dne 18. 2. 2019;
    • zapisnika 8. seje kolegija direktorja ARRS z dne 25. 2. 2019, pri čemer je organ v točki 4.6. v 5. alineji dolžan prekriti ime in priimek vlagatelja zahteve;
    • zapisnika 9. seje kolegija direktorja ARRS z dne 4. 3. 2019;
    • zapisnika 10. seje kolegija direktorja ARRS z dne 11. 3. 2019;
    • zapisnika 11. seje kolegija direktorja ARRS z dne 19. 3. 2019;
    • zapisnika 12. seje kolegija direktorja ARRS z dne 25. 3. 2019, pri čemer je organ v točki 4.6. v 2. alineji dolžan prekriti priimek;
    • zapisnika 13. seje kolegija direktorja ARRS z dne 1. 4. 2019;
    • zapisnika 14. seje kolegija direktorja ARRS z dne 8. 4. 2019;
    • zapisnika 15. seje kolegija direktorja ARRS z dne 15. 4. 2019;
    • zapisnika 16. seje kolegija direktorja ARRS z dne 23. 4. 2019;
    • zapisnika 17. seje kolegija direktorja ARRS z dne 13. 5. 2019;
    • zapisnika 18. seje kolegija direktorja ARRS z dne 27. 5. 2019;
    • zapisnika 19. seje kolegija direktorja ARRS z dne 3. 6. 2019;
    • zapisnika 20. seje kolegija direktorja ARRS z dne 10. 6. 2019;
    • zapisnika 21. seje kolegija direktorja ARRS z dne 21. 6. 2019
    • zapisnika 22. seje kolegija direktorja ARRS z dne 28. 6. 2019;
    • zapisnika 23. seje kolegija direktorja ARRS z dne 8. 7. 2019;
    • zapisnika 24. seje kolegija direktorja ARRS z dne 15. 7. 2019;
    • zapisnika 25. seje kolegija direktorja ARRS z dne 29. 7. 2019;
    • zapisnika 26. seje kolegija direktorja ARRS z dne 12. 8. 2019;
    • zapisnika 27. seje kolegija direktorja ARRS z dne 19. 8. 2019
    • zapisnika 28. seje kolegija direktorja ARRS z dne 26. 8. 2019;
    • zapisnika 29. seje kolegija direktorja ARRS z dne 2. 9. 2019;
    • zapisnika 30. seje kolegija direktorja ARRS z dne 9. 9. 2019;
    • zapisnika 31. seje kolegija direktorja ARRS z dne 16. 9. 2019;
    • zapisnika 32. seje kolegija direktorja ARRS z dne 23. 9. 2019;
    • zapisnika 33. seje kolegija direktorja ARRS z dne 30. 9. 2019;
    • zapisnika 34. seje kolegija direktorja ARRS z dne 7. 10. 2019;
    • naslednjih delov datoteke z naslovom »povečan obseg dela«:

- vsebino elektronskih sporočil, pri čemer je organ dolžan prekriti elektronski naslov in telefonsko številko pošiljatelja in

- stolpca z naslovoma »Priimek in ime« in »Predvideno [navedba meseca] odstotki« v priponkah elektronskih sporočil (tabelah), in sicer za javne uslužbence, ki so v posameznem mesecu prejeli sredstva iz naslova povečanega obsega dela;

    • izpisov iz evidence Špica s podatki o številu dni prisotnosti na mesec za vse javne uslužbence, ki so v posameznem mesecu prejeli sredstva iz naslova povečanega obsega dela, za vse mesece v letu 2018 in za mesece od januarja do oktobra 2019.

  1. V preostalem delu se pritožba prosilke z dne 30. 10. 2019 zavrne, in sicer glede prekritih osebnih podatkov ter glede:

-  naslednjih podatkov v zapisnikih 4., 5., 6., 7. in 8. seje Upravnega odbora organa v letu 2018 in zapisnikih 1. in 3. seje Upravnega odbora organa v letu 2019: podatki o neizbranem prijavitelju, podatki o vodji neizbranega programa, projekta ali druge raziskovalne aktivnosti in podatki o naslovu neizbranega programa, projekta ali druge raziskovalne aktivnosti.

- elektronskega naslova in telefonske številke pošiljatelja v datoteki z naslovom »povečan obseg dela«,

- dokumentov, iz katerih je razvidno, za kateri namen so bila sredstva iz naslova preveč izplačanih plač porabljena.

 

  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

in

 

S K L E P:

 

1.    Dopolnitev pritožbe prosilke z dne 2. 12. 2019 se zavrže.

 

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je v vlogi z dne 19. 9. 2019 organ na podlagi ZDIJZ prosila za posredovanje elektronskih kopij naslednjih dokumentov:

  1. vseh podpisanih zapisnikov sej Upravnega odbora organa v letih 2018 in 2019,
  2. vseh podpisanih zapisnikov sej kolegijev direktorja organa v letu 2019,
  3. seznama prejemnikov sredstev iz naslova povečanega obsega dela pri organu v letih 2018 in 2019 (ime in priimek, % sredstev in mesec dodelitve, število delovnih dni, prisotnih v mesecu dodelitve),
  4. vseh dokumentov (tudi analiz), ki utemeljujejo reorganizacijo dela pri organu,
  5. dokumenta št. 0140-61/2018/54 z dne 7. 6. 2019, imen in priimkov oseb, ki so v okviru plana izobraževanja za leto 2019 (100-1/2019-1, 10. 7. 2019) bile upravičene do teh sredstev in na kakšni podlagi jim je organ odobril (po napotilu organa, v lastnem interesu in v interesu organa s sklenjeno pogodbo o sofinanciranju s strani organa, v lastnem interesu brez pogodbe z organom),
  6. seznama zaposlenih (ime, priimek in višina sredstev), ki so morali vračati sredstva iz naslova preveč izplačanih plač in dokumenti, iz katerih je razvidno, za kateri namen so bila ta sredstva porabljena.

 

Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 090-8/2019-2 z dne 11. 10. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je glede posameznih delov zahteve navedel sledeče:

1. Glede zahteve za dostop do vseh podpisanih zapisnikov sej Upravnega odbora organa v letih 2018 in 2019 je organ ugotovil, da razpolaga z naslednjimi podpisanimi zapisniki sej: 1. dopisne, 2., 4., 2. dopisne, 5., 3. dopisne, 6., 4. dopisne, 7. in 8. seje v letu 2018 in 1., 2. in 3. seje v letu 2019. Navedeni zapisniki vsebujejo tudi varovane podatke, in sicer pri točkah zapisnikov, pod katerimi so se obravnavali ugovori prijaviteljev na zavrnitve prijav na javne pozive oziroma javne razpise. Varovani podatki so: podatek o neizbranem prijavitelju, podatek o vodji neizbranega programa, projekta ali druge raziskovalne aktivnosti in podatek o naslovu neizbranega programa, projekta ali druge raziskovalne aktivnosti. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16 in 79/17), ki organ zavezuje, namreč v 27. in 30. členu določa, da organ na svoji spletni strani objavi rezultate izbora prijav in dokončne rezultate izbora, s tem, da 4. odstavek navedenih členov izrecno določa, da so neizbrane prijave in dokončno neizbrane prijave v seznamu navedene samo z zaporednimi številkami, da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave. Zato podatek o neizbranem prijavitelju ni javen podatek, temveč je varovani podatek, ki ga ne sme razkriti. Organ je povzel tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in relevantne določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Organ je ugotovil, da po navedenih predpisih pravna podlaga za javno razkritje osebnih podatkov posameznika (vodje neizbrane raziskovalne aktivnosti), ne obstaja. Vodja neizbranega projekta, programa ali druge raziskovalne aktivnosti je posameznik kot fizična oseba, ki ga je na podlagi vnosa imena in priimka v sistem SICRIS mogoče natančno določiti. Prav tako je v okviru posamezne znanstvene vede na podlagi naslova raziskovalne aktivnosti mogoče določiti vodjo, saj sistem SICRIS omogoča tudi iskanje po naslovu raziskovalne aktivnosti. Podatek o tem, da določen posameznik kot vodja na razpisu za sofinanciranje ni uspel, je varovani osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo neupravičen poseg v njegovo zasebnost, zato podatki o vodji neizbrane raziskovalne aktivnosti ter naslovu neizbrane raziskovalne aktivnosti predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih organ ne sme razkriti. Navedeno stališče je bilo zavzeto s strani pristojnega organa za področje varstva osebnih podatkov (primer: odločba IP, številka 021-17/2008, z dne 28. 3. 2008). V skladu s 7. členom ZDIJZ je organ odločil, da se prosilki omogoči delni dostop do vseh podpisanih zapisnikov sej Upravnega odbora organa v letih 2018 in 2019. V delu izločenih varovanih podatkov je organ zahtevo prosilke iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi pod to točko, zavrnil.

2. Glede zahteve za dostop do vseh podpisanih zapisnikov sej kolegija direktorja organa v letu 2019 je organ ugotovil, da ne razpolaga s podpisanimi zapisniki sej kolegija direktorja organa v letu 2019. Zapisniki kolegija direktorja organa namreč ne vsebujejo nobenega podpisa, ne lastnoročnega ne elektronskega. Ti zapisniki se pripravljajo le v elektronski obliki ter po potrditvi hranijo le v elektronski evidenci, to je v evidenci EPP. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Ker organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke iz te točke, ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, da bi zadostili zahtevi prosilke. Na podlagi navedenega je organ odločil, da se prosilki zavrne dostop do vseh podpisanih zapisnikov sej kolegija direktorja organa v letu 2019, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal. Organ pa je prosilki pojasnil, da lahko v vlogi javne uslužbenke organa od svojega neposredno nadrejenega pridobi nepodpisane zapisnike kolegija direktorja organa.

3. Glede zahteve za dostop do seznama prejemnikov sredstev iz naslova povečanega obsega dela pri organu v letih 2018 in 2019 (ime, priimek, % sredstev in mesec dodelitve, število delovnih dni, prisotnih v mesecu dodelitve) je organ ugotovil, da ne razpolaga s takšnim seznamom, saj takega seznama ne vodi. Organ je navedel definicijo informacije javnega značaja in ugotovil, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj s takšnim dokumentom, kot ga zahteva prosilka, ne razpolaga. Da bi organ zadostil zahtevi prosilke, bi moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, česar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Postopek po ZDIJZ ni namenjen ustvarjanju informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Ker bi v konkretnem primeru organ moral povsem na novo ustvariti dokument, ki je predmet zahteve, pri čemer bi moral za nastanek takega dokumenta ročno zbirati vsak podatek posebej iz različnih evidenc (t.j. nekatere iz personalnih kadrovskih map oziroma iz evidence EPP, v kateri bi za vsak primer posebej moral podatek iskati v svojem dokumentu, nekatere pa iz evidence ur Špica, iz katere bi ravno tako moral za vsak primer posebej ugotoviti zahtevani podatek), in ker organ takega dokumenta tudi ne more ustvariti z nekim hitrim in enostavnim izvozom podatkov iz obstoječih evidenc, je odločil, da se prosilki zavrne dostop do zahtevanega dokumenta iz te točke, saj na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

4. Glede zahteve za dostop do vseh dokumentov (tudi analiz), ki utemeljujejo reorganizacijo dela pri organu je organ ugotovil, da je ob vsaki reorganizaciji dela, ki se izvedbe s sprejetjem sprememb Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, pripravil obrazložitev sprememb tega akta, vključno s finančno analizo učinkov. Navedene obrazložitve, vključno s finančnimi analizami, ki predstavljajo utemeljitev reorganizacije dela pri organu, je organ prosilki, v vlogi …, tekoče posredoval ob vsakokratni predvideni spremembi v skladu z 10. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16,15/17 - odl. US in 22/19 - ZPosS). Prosilka kot oseba torej s temi dokumenti že razpolaga, saj jih je od organa že prejela, organ pa razpolaga tudi z dokazi, da jih je prosilka prejela. Organ zato ocenjuje, da zahteva za dostop dokumentov iz te točke predstavlja očitno zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja, zato je odločil, da se prosilki na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih dokumentov iz te točke.

5. Glede zahteve za dostop do dokumenta št. 0140-61/2018/54 z dne 7. 6. 2019 ter imen in priimkov oseb, ki so v okviru plana izobraževanja za leto 2019 (1001-1/2019-1, 10. 7. 2019) bile upravičene do teh sredstev in na kakšni podlagi jim jih je organ odobril (po napotilu organa, v lastnem interesu in v interesu organa s sklenjeno pogodbo o sofinanciranju s strani organa, v lastnem interesu brez pogodbe z organom) je organ ugodil zahtevi v delu, ki se nanaša na dokument št. 0140-61/2018/54 z dne 7. 6. 2019, ki ga je izdelalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Glede preostalega dela zahteve je organ ugotovil, da razpolaga le s seznamom, ki od zahtevanih podatkov vsebuje podatek o imenih in priimkih javnih uslužbencev organa, katerim je organ financiral izobraževanje v letu 2019, ne pa tudi podatka o tem, na kakšni podlagi jim jih je organ odobril. Organ je zahtevi za dostop do tega dokumenta ugodil. V preostalem delu zahteve (to je glede podatka, na kakšni podlagi jim jih je organ odobril), je organ prosilki dostop zavrnil, saj na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

6. Glede zahteve za dostop do seznama zaposlenih (ime, priimek in višina sredstev), ki so morali vračati sredstva iz naslova preveč izplačanih plač in dokumentov, iz katerih je razvidno, za kateri namen so bila ta sredstva porabljena je organ ugotovil, da razpolaga z dokumentom, ki vsebuje seznam zaposlenih, od katerih je zahteval vrnitev sredstva iz naslova preveč izplačanih plač (ki vsebuje podatke o imenih, priimkih in višini sredstev). Organ je zahtevi za dostop do tega dokumenta ugodil. Glede dostopa do dokumentov, iz katerih je razvidno, za kateri namen so bila sredstva porabljena, je organ ugotovil, da so ta sredstva sestavni del ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki za posamezno poslovno leto, in da iz dokumentov št. 47601-13/2017/3 z dne 17. 10. 2017, št. 47601- 9/2018/2 z dne 1. 8. 2018 in št. 47601-10/2019/3 z dne 1. 10. 2019 izhaja, za kateri namen so bila porabljena. Organ je ugotovil, da je navedene dokumente sicer izdelala Vlada RS, vendar organ z njimi razpolaga, zato je zahtevi za dostop do teh dokumentov ugodil..

Prosilka v vlogi zahteva dostop do informacije javnega značaja v obliki e-zapisa (npr. datoteka po e- pošti). Organ je prosilki dostop v zahtevani obliki zavrnil. Večina dokumentov, do katerih dostop je organ prosilki ugodil, namreč vsebuje informacije, ki jih je potrebno izločiti iz dokumentov in je zato potrebno pripraviti njihove fotokopije tako, da se na podlagi 1. točke prvega odstavka Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju: uredba), na njih trajno prekrije podatke, ki predstavljajo izjemo iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je organ odločil, da se prosilki zahtevane informacije posredujejo v obliki fotokopij, v primeru, ko so zahtevane informacije vsebovane v elektronski evidenci skupaj z drugimi podatki, pa v obliki izpisa zahtevanih informacij iz teh evidenc. Organ je pri tej odločitvi upošteval, da se s tako obliko seznanitve ravno tako v celoti zadosti namenu uresničevanja pravice do pridobitve informacije javnega značaja.

 

Dne 30. 10. 2019 je IP zoper izpodbijano odločbo prejel pritožbo, ki jo je odstopil organu. V pritožbi je prosilka navedla, da je v obrazložitvi odločbe pod točko 1. navedeno, da zapisnikov Upravnih odborov ni mogoče dati na vpogled, saj vsebujejo varovane podatke. Organ je dolžan po 16. členu Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in 13. členom Pogodbe o pogojih za sindikalno delo sindikata zagotavljati sindikatom (prosilka je …) podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja v organih, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev, pa tudi podatke o plačah vseh in vsakogar. Prosilka ugotavlja, da zapisnikov kolegijev direktorja, ki so ustvarjeni v elektronski obliki, kljub prošnjam nadrejenega, ne dobiva, zato je prošnjo naslovila preko informacije javnega značaja. Če obstajajo dokumenti v elektronski obliki (nepodpisani), prosilka prosi, da se ji dostavijo elektronski dokumenti. Obrazložitev odločbe pod točko 3. ne predstavlja resničnega podatka, saj je prosilka v vlogi … v preteklosti že prejela podobne sezname, kjer bi bilo potrebno razkriti imena in priimke. Če tega seznama ni, se v tem delu zahtevajo vsi dokumenti, iz katerih so razvidni potrebni podatki za izdelavo seznama. Ker dokumentov, navedenih v odločbi, prosilka še ni prejela, ne more trditi, da je prošnji pod točko 6. ugodeno. Vloga se nanaša na dostavo dokumentov, iz katerih izhaja, za kateri namen so bila sredstva zaposlenih, prejetih iz naslova preveč izplačanih plač, pri organu porabljena.

 

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-8/2019-4 z dne 13. 11. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Ob odstopu je pojasnil, da je prosilki priznal pravico dostopa do zapisnikov sej Upravnega odbora organa na način, da se iz njih izločijo varovani podatki in ji torej ni v celoti zavrnil dostopa, temveč le v navedenem delu. Nadalje prosilka vloge za dostop do informacij javnega značaja ni vložila kot …, temveč kot občanka (fizična oseba) in to na podlagi ZDIJZ. Zato je sklicevanje na njene pravice kot … po drugih predpisih, ki ne urejajo pravice dostopa do informacij javnega značaja, brezpredmetno. Četudi bi zahtevala podatke kot …, kot sama navaja, ima na podlagi KP in sklenjene pogodbe s sindikatom, pravico pridobiti podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja. To pa niso podatki, ki jih je organ opredelil kot varovane podatke v zapisnikih sej Upravnega odbora organa in do katerih je zavrnil dostop. Še več, poleg podatkov v zapisnikih, ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja, ji organ priznava pravico tudi do vseh drugih podatkov iz zapisnikov, razen podatkov, ki jih je opredelil kot varovane podatke. To pa so podatki, iz katerih je mogoče ugotoviti identiteto neizbranih prijaviteljev v postopkih odločanja Upravnega odbora o ugovorih prijaviteljev na zavrnitev prijave na javne razpise organa za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti. Predmetno odločanje Upravnega odbora organa pa seveda nima nobene zveze z odločanjem o socialno-ekonomskem in delovnem položaju delavcev in njeno vlogo kot …. V nadaljevanju je organ pojasnil, da je pritožnica dobila vse zapisnike kolegijev direktorja, v obliki, v kakršni obstajajo, za katere je nadrejenega zaprosila, kar izhaja iz e-mail sporočila Mojce Boc z dne 30. 9. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Če resnično kakšnega zapisnika, ki obstaja, in ga je zahtevala, od neposredno nadrejene ne bi prejela, pa bi lahko prošnjo še vedno nato naslovila tudi na vodstvo organa. Nadalje je organ odgovoril, da je v odločbi odločil glede postavljenega zahtevka, torej glede zahteve za posredovanje podpisanih zapisnikov, prosilka pa v pritožbi ne more navajati novih zahtevkov. V nadaljevanju je organ ponovno poudaril, da se pravice prosilca do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ in pravice prosilca …, ki jih ima na podlagi KP in pogodbe s sindikatom, razlikujejo. Organ je … v preteklosti res posredoval seznam o podatkih glede izplačanega povečanega obsega dela, ki pa ni primerljiv s seznamom, ki ga je prosilka zahtevala v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, saj ne gre niti za iste podatke niti ne za isto obdobje, na katero se podatki nanašajo. Glede tega organ najprej navaja, da je … izdelal seznam na podlagi zahteve, ki jo je podala kot …, v skladu s sklenjeno pogodbo s sindikatom. V primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja pa organ prosilki ni dolžan izdelati dokumenta, ki še ne obstaja. Seznam, ki ga je prosilka zahtevala v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, naj bi vseboval podatke, ki se vodijo v različnih evidencah, v različnih oblikah, in bi zahtevani seznam organ torej šele moral izdelati in to z ročnim zbiranjem, ki bi ji vzel veliko časa, kar pa ni dolžan storiti. Glede navedbe, da v kolikor takega seznama ni, zahteva prosilka vse dokumente, iz katerih so razvidni podatki za izdelavo seznama, pa organ ponavlja, da je v odločbi odločil glede postavljenega zahtevka, torej glede zahteve za posredovanje seznama, ki vsebuje ime, priimek, % dodelitve in mesec dodelitve povečanega obsega dela ter število delovnih dni, prisotnih v mesecu dodelitve, prosilka pa v pritožbi ne more navajati novih zahtevkov. Na koncu je organ navedel, da prosilka dokumentov, ki so v točki II. obrazložitve navedeni pod zap. št. 6., še ni prejela, ker se odločba ne more izvršiti, dokler teče rok za pritožbo, če pa je pritožba vložena, pa vse dotlej, dokler se odločitev o pritožbi ne vroči stranki, kar je organ tudi pojasnil v V. točki obrazložitve izpodbijane odločbe.

 

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja dne 26. 11. 2019 v prostorih organa opravil ogled in camera, na podlagi katerega je nastal zapisnik št. 090-240/2019/3.

 

Organ je prosilki v prilogi dopisa št. 090-8/2019-6 z dne 21. 11. 2019 posredoval dokumente, glede katerih je z izpodbijano odločbo zahtevi prosilke ugodil. Prosilka je dne 2. 12. 2019 IP sporočila, da je v prilogah navedenega dopisa prejela dokumentacijo, vendar pomanjkljivo v delu, kjer je bila zahteva za dostavo podatkov, na kakšni podlagi je organ odobril izobraževanje.

 

Obrazložitev k odločbi:

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Glede na to, da je prosilka večkrat izpostavila, da je kot … upravičena do določenih informacij, IP uvodoma pojasnjuje, da je predmet tega pritožbenega postopka pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. V tem postopku je zato treba upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva kdorkoli. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilka. Zato se IP ni posebej opredeljeval niti do navedb prosilke, ki se nanašajo na njene pravice kot …, niti do navedb, s katerimi organ zatrjuje, kaj je prosilki že posredoval na podlagi teh pravic, saj za konkreten postopek niso pravno relevantne.

 

Prosilka je zahtevane dokumente v zahtevi z dne 19. 9. 2019 navedla v 6 točkah, ki jim je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sledil tudi organ. Organ je zahtevo prosilke delno zavrnil iz različnih razlogov, iz pritožbe prosilke pa izhaja, da vztraja pri pridobitvi celotnih dokumentov, ki jih je navedla v 1., 2., 3. in 6. točki zahteve, zato se je IP v nadaljevanju opredelil glede vsakega navedenega sklopa dokumentov.

 

  1. Vsi podpisani zapisniki sej Upravnega odbora organa v letih 2018 in 2019

 

Organ je ugotovil, da razpolaga z naslednjimi podpisanimi zapisniki sej: 1. dopisne, 2., 4., 2. dopisne, 5., 3. dopisne, 6., 4. dopisne, 7. in 8. seje v letu 2018 in 1., 2. in 3. seje v letu 2019, pri čemer je s sklicevanjem na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do naslednjih podatkov v navedenih zapisnikih:

  • podatek o neizbranem prijavitelju,
  • podatek o vodji neizbranega programa, projekta ali druge raziskovalne aktivnosti in
  • podatek o naslovu neizbranega programa, projekta ali druge raziskovalne aktivnosti.

To izhaja iz 1. alineje drugega odstavka I. točke izreka izpodbijane odločbe in iz 1. točke v II. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Prosilka se ne strinja z odločitvijo organa, da je na obravnavanih dokumentih treba prekriti določene podatke, zato je IP preveril, ali je odločitev organa v tem delu utemeljena.

 

Izjema na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema varstva osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Obdelava osebnih podatkov je po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih uredba določa prvem odstavku člena 6.

 

Na ogledu in camera je organ IP pojasnil delovanje sistema SICRIS (javno dostopen sistem na sicris.izum.si) in mu izročil vse zgoraj navedene zapisnike brez prekritih podatkov in zapisnike, na katerih so prekriti podatki, do katerih je organ zavrnil dostop z izpodbijano odločbo. Po preučitvi teh dokumentov je IP ugotovil, da ni podana pravna podlaga za razkritje tistih podatkov, ki jih je kot varovane navedel organ v izpodbijani odločbi. Zapisniki 4., 5., 6., 7. in 8. seje Upravnega odbora organa v letu 2018 in zapisnika 1. in 3. seje Upravnega odbora organa v letu 2019 vsebujejo varovane osebne podatke v točkah, kjer so se obravnavali ugovori prijaviteljev na zavrnitve prijav na javne pozive oziroma javne razpise. In sicer so v teh točkah neposredno navedeni podatki o vodji neizbranega projekta (npr. naziv, ime in priimek), ki je fizična oseba, posameznik, ki ga je na podlagi vnosa imena in priimka v sistem SICIRIS mogoče natančno določiti, saj sistem SICIRIS omogoča iskanje po imenu in priimku raziskovalca. Podatki o tem, da določen posameznik, vodja projekta, na razpisu za sofinanciranje ni uspel, je varovan osebni podatek in s tem izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je pravilno ugotovil tudi organ v izpodbijani odločbi. IP je nadalje ugotovil, da je iz razloga varstva osebnih podatkov treba zavrniti tudi dostop do podatka o naslovu neizbranega programa, projekta ali druge raziskovalne aktivnosti, saj je, v okviru posamezne znanstvene vede, na podlagi tega podatka mogoče določiti vodjo projekta. Sistem SICRIS namreč omogoča tudi iskanje po nazivu projekta, pri čemer je pri vsakem projektu naveden tudi vodja projekta – fizična oseba. Ravno tako je posredno mogoče priti do podatka o vodji projekta, ki je fizična oseba, preko podatka o neizbranem prijavitelju, saj sistem SICRIS omogoča tudi iskanje po raziskovalnih organizacijah, ki so v obravnavanih dokumentih navedene kot prijavitelji. Pri vsaki organizaciji je možno iskanje po projektih, kar posledično pripelje tudi do podatka o vodji projekta, kot je bilo predhodno že navedeno. Kot rečeno, podatek o tem, da določen posameznik, kot vodja projekta, na razpisu za sofinanciranje ni uspel, predstavlja varovan osebni podatek in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Smiselno enako stališče je IP zavzel že v odločbi št. 021-17/2008, z dne 28. 3. 2008, na katero je opozoril tudi organ.

 

IP poudarja, da je organ zavrnil le dostop do obravnavanih podatkov, ki se nanašajo na neizbrane prijavitelje, programe, projekte ali druge raziskovalne aktivnosti, kar pomeni, da v konkretnem primeru ni podana izjema od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker pri neizbranih prijaviteljih oziroma raziskovalnih aktivnostih ne gre za porabo javnih sredstev, niti v konkretnem primeru ne obstaja prevladujoč javni interes, da bi se javnost lahko seznanila s temi osebni podatki.

 

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane podatke (npr. podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke ali poslovno skrivnost), je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih podatkov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke ali poslovno skrivnost) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Organ je v konkretnem primeru pravilno ocenil, da je izvedba delnega dostopa izvedljiva, zato je zahtevi prosilke v tem delu delno ugodil na način, da se na obravnavanih zapisnikih prekrijejo varovani osebni podatki.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

  1. Vsi podpisani zapisniki sej kolegijev direktorja organa v letu 2019

 

Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker je ugotovil, da ne gre za informacijo javnega značaja, s katero organ razpolaga. Pojasnil je, da zapisniki sej kolegija direktorja organa ne vsebujejo nobenega podpisa, ne lastnoročnega ne elektronskega. Ti zapisniki se pripravljajo le v elektronski obliki ter po potrditvi hranijo le v elektronski evidenci. Ker prosilka izpodbija tudi ta del odločbe, je IP ugotavljal, ali je organ pravilno ugotovil vsa dejstva.

 

Organ je na ogledu in camera dodatno pojasnil, da se po seji kolegija direktorja organa shrani osnutek zapisnika, in ko se na naslednji seji vsebina potrdi, se zapisnik v evidenci Elektronsko pisarniško poslovanje shrani kot sprejet dokument. Čeprav je prosilka v zahtevi res navedla, da želi prejeti »podpisane zapisnike«, je v skladu z namenom ZDIJZ treba prosilki dati na razpolago vse dokumente, ki po smislu predstavljajo dokument, kot ga zahteva prosilka. ZDIJZ namreč nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Iz navedb prosilke v konkretnem primeru je mogoče sklepati, da zanjo ni bilo bistveno, da se na dokumentu nahaja podpis določene osebe, ampak da je vsebina zapisnikov na nek način zaključena in potrjena, kar pa se v praksi pri dokumentih, ki imajo naravo zapisnika, običajno izkazuje ravno s podpisom pristojne osebe. Ker v konkretnem primeru zapisniki sej kolegija direktorja organa ne vsebujejo nobenega podpisa, ne lastnoročnega ne elektronskega, se pa po potrditvi na naslednjem kolegiju shranijo kot končni dokumenti, je IP zaključil, da organ razpolaga zahtevanimi dokumenti, in sicer je to 34 zapisnikov sej kolegijev direktorja organa v letu 2019, s katerimi je organ razpolagal na dan izdaje izpodbijane odločbe. Organ je te dokumente posredoval IP v prilogi dopisa št. 090-8/2019-8 z dne 2. 12. 2019.

 

Organ je v dopisu št. 090-8/2019-8 z dne 2. 12. 2019 pripomnil, da zapisniki lahko vsebujejo tudi osebne podatke. Obdelava osebnih podatkov je, kot je pojasnjeno že v prejšnji točki te obrazložitve, po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih uredba določa prvem odstavku člena 6. IP je po pregledu vsebine obravnavanih zapisnikov ugotovil sledeče:

- Ni podane pravne podlage za razkritje imen in priimkov strank v postopkih (npr. vlagateljev zahteve, pritožnikov, tožnikov) in razloga odsotnosti javne uslužbenke, ki so navedeni v zapisnikih.

- V zapisnikih so navedena imena in priimki javnih uslužbencev ter posameznikov, ki opravljajo javno funkcijo (npr. minister, zagovornik načela enakih možnosti, člani strokovnih komisij pri organu, člani znanstvenega sveta, člani stalnih strokovnih teles). IP pojasnjuje, da niso varovani osebni podatki javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

- V zapisnikih sta navedena ime in priimek posameznice, ki pri organu opravlja študentsko delo, za razkritje katerega je podana pravna podlaga 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki o porabi javnih sredstev.

 

Upoštevaje institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki je podrobneje pojasnjen v prejšnji točki obrazložitve te odločbe, je IP zaključil, da je pritožba prosilke v tem delu delno utemeljena, zato je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, ter naložil organu posredovanje dokumentov s prekritimi podatki na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede dela dokumentov, ki vsebujejo t.i. varovane osebne podatke, je namreč IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

  1. Seznam prejemnikov sredstev iz naslova povečanega obsega dela pri organu v letih 2018 in 2019 (ime in priimek, % sredstev in mesec dodelitve, število delovnih dni, prisotnih v mesecu dodelitve)

 

Organ je dostop do zahtevanih informacij v tem delu zavrnil, pri čemer je pojasnil, da informacija javnega značaja ne obstaja, ker s takšnim seznamom, kot ga zahteva prosilka, organ ne razpolaga. Organ meni, da bi moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, da bi zadostil zahtevi prosilke. Prosilka v pritožbi dvomi v upravičenost takšne odločitve, oziroma navaja, »če tega seznama ni, se v tem delu zahtevajo vsi dokumenti, iz katerih so razvidni potrebni podatki za izdelavo seznama«. IP je zato v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja.

 

Kot je pravilno navedel že organ v izpodbijani odločbi, iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni pripravljati seznamov, odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Prosilka je svojo zahtevo formulirala tako, da je zahtevala seznam z določenimi informacijami. V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja pravil dostopa do informacij javnega značaja ali pa zgolj zaradi zmotnega prepričanja, da organ z določenim dokumentom razpolaga, od organa zahteva posredovanje seznama z določenimi podatki, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni zahtevani podatki. Smiselno enako stališče, ki se sicer nanaša na zahtevo po ZDIJZ, ki je formulirana v obliki vprašanj, je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. III U 339/2012-17, z dne 7. 3. 2013. V konkretnem primeru je prosilka zahtevo vložila na izpolnjenem obrazcu z naslovom »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja«, iz česar izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja. Nadalje iz navedb prosilke in organa izhaja, da je prosilka v preteklosti (sicer na drugi pravni podlagi) od organa že pridobila podoben seznam, zato je povsem utemeljeno lahko sklepala, da organ s seznamom, kot ga zahteva v obravnavani zahtevi, razpolaga.

 

Na podlagi ugotovitev na ogledu in camera je IP ugotovil, da se podatki o imenu, priimku in odstotku sredstev za posamezni mesec nahajajo v odredbi direktorja za določitev povečanega obsega dela, ki ga direktor v elektronskem sporočilu mesečno pošilja javni uslužbenki, ki je pristojna za kadrovske zadeve. V besedilu elektronskega sporočila direktor navede podatke o osebah, ki dobijo ta sredstva na podlagi posebnega projekta, ostale osebe so navedene v excelovi tabeli, ki je priponka takšnega elektronskega sporočila. Organ je v prilogi dopisa št. 090-8/2019-8 z dne 2. 12. 2019 IP poslal datoteko z naslovom »povečan obseg dela«, v kateri so zbrana vsa elektronska sporočila in priponke z navedeno vsebino za posamezne mesece od januarja 2018 do oktobra 2019. IP je ugotovil, da navedena datoteka vsebuje zahtevane informacije javnega značaja, in sicer se te nahajajo v sami vsebini elektronskih sporočil, ki se nanaša na osebe, ki dobijo ta sredstva na podlagi posebnega projekta (mesec, ko je bilo elektronsko sporočilo poslano in navedba imena, priimka osebe ter odstotka sredstev). Nadalje se zahtevane informacije javnega značaja nahajajo v priloženih excelovih tabelah, in sicer v stolpcih z naslovi »Priimek in ime« in »Predvideno [navedba meseca] odstotki«, v delih, ki se nanašajo na osebe, ki so v posameznih mesecih prejele sredstva iz naslova povečanega obsega dela.

 

Na podlagi ugotovitev na ogledu in camera in pojasnil organa v dopisu št. 090-8/2019-8 z dne 2. 12. 2019 je podatek o številu dni prisotnosti razviden iz izpisov iz evidence Špica, ki za posamezni mesec vsebujejo podatke o številu dni prisotnosti na mesec za javne uslužbence, ki so za ta mesec prejeli povečan obseg dela. Primer takšnega izpisa je organ posredoval v prilogi dopisa št. 090-8/2019-8 z dne 2. 12. 2019 (naslov datoteke »Kategorija-Fizična prisotnost«), pri čemer je pojasnil, da je take dokumente možno narediti za vsak posamezni mesec za obdobje od januar 2018 do november 2019. IP je po pregledu vsebine datoteke »Kategorija-Fizična prisotnost« ugotovil, da navedeni izpis vsebuje zahtevane informacije javnega značaja, na podlagi katerih si lahko prosilka skupaj s podatki iz prejšnjega odstavka sestavi seznam z zahtevanimi podatki.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih so razvidni zahtevani podatki, zato je zaključil, da je pritožba prosilke v tem delu delno utemeljena. Zato je IP, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Glede dela dokumentov, ki vsebujejo t.i. varovane osebne podatke, je IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. IP je namreč ugotovil, da ni podane pravne podlage za razkritje elektronskega naslova in telefonske številke pošiljatelja, ki sta navedena v obravnavanih elektronskih sporočilih, zato je upoštevaje institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, zaključil, da je organ dolžan prosilki posredovati dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

                                

  1. Seznam zaposlenih (ime, priimek in višina sredstev), ki so morali vračati sredstva iz naslova preveč izplačanih plač in dokumenti, iz katerih je razvidno, za kateri namen so bila ta sredstva porabljena

 

Organ je ugotovil, da razpolaga z dokumentom, ki vsebuje seznam zaposlenih, od katerih je zahteval vrnitev sredstev iz naslova preveč izplačanih plač, zato je v tem delu zahtevi prosilke ugodil in prosilka se v tem delu ne pritožuje. Pritožbo vlaga le glede dostopa do dokumentov, iz katerih je razvidno, za kateri namen so bila sredstva porabljena.

 

Organ je ugotovil, da so sredstva iz naslova preveč izplačanih plač sestavni del ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki za posamezno poslovno leto, in da iz dokumentov Vlade Republike Slovenije št. 47601-13/2017/3 z dne 17. 10. 2017, št. 47601- 9/2018/2 z dne 1. 8. 2018 in št. 47601-10/2019/3 z dne 1. 10. 2019 izhaja, za kateri namen so bila porabljena. IP je pregledal vsebino navedenih dokumentov, iz katerih izhaja, da je Vlada Republike Slovenije organu dala soglasje, da se presežek prihodkov nad odhodki organa za leta 20116, 2017 in 2019 uporabi za investicije organa v programsko in strojno opremo na področju informatike. Na ogledu in camera je organ dodatno pojasnil, da dokumentov, ki bi vsebovali le podatke o porabi sredstev, ki so jih vrnili zaposleni, nima. Organ je v prilogi dopisa št. 090-8/2019-8 z dne 2. 12. 2019 navedene dokumente poslal prosilki, IP pa ne vidi razumnih razlogov, da bi podvomil v navedbe organa, da z drugimi dokumenti, ki bi vsebovali bolj podrobne podatke o namenih, za katere so bila porabljena sredstva iz naslova preveč izplačanih plač, ne razpolaga. Zato je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe

 

Glede delov, kjer je ugotovil, da organ z dokumenti, ki bi vsebovali zahtevane informacije, ne razpolaga v materializirani obliki, IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, v zvezi z dokumenti, s katerimi organ ne razpolaga v materializirani obliki, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ je namreč na ogledu in camera ter v dopisu z dne 2. 12. 2019 IP izročil vse dokumente, ki jih ima, in pojasnil dejansko stanje v zvezi z dokumenti, s katerimi ne razpolaga.

 

Prosilka je v zahtevi navedla, da želi dokumente prejeti v obliki elektronskih kopij. Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Iz navedene določbe izhaja, da je praviloma prosilec (in ne organ) tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Le v dveh primerih (ki v konkretnem primeru nista podana) organ ne more ugoditi zahtevi prosilca glede oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo (več o tem v drugem odstavku 25. člena ZDIJZ in drugem odstavku 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16)). Upoštevaje vse navedeno mora organ prosilki dokumente, ki so navedeni v 1. točki izreka te odločbe, posredovati v obliki elektronskih kopij.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti, nato pa na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Delno pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega oziroma tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe

 

 

Obrazložitev k sklepu:

 

Prosilka v pritožbi z dne 30. 10. 2019 zoper izpodbijano odločbo, ki je bila vložena pravočasno, z ničemer ni izpodbijala odločitve organa v zvezi s 5. točko zahteve z dne 19. 9. 2019, v kateri je zahtevala »dokument št. 0140-61/2018/54 z dne 7. 6. 2019, ime in priimek oseb, ki so v okviru plana izobraževanja za leto 2019 (100-1/2019-1, 10. 7. 2019) bile upravičene do teh sredstev in na kakšni podlagi jim je organ odobril (po napotilu organa, v lastnem interesu in v interesu organa s sklenjeno pogodbo o sofinanciranju s strani organa, v lastnem interesu brez pogodbe z organom)«.

 

Prosilka je dne 2. 12. 2019 IP sporočila, da je v prilogah dopisa organa št. 090-8/2019-6 z dne 21. 11. 2019 prejela dokumentacijo, vendar pomanjkljivo v delu, kjer je bila zahteva za dostavo podatkov, na kakšni podlagi je organ odobril izobraževanje. Navedeni dopis prosilke predstavlja dopolnitev pritožbe, ki se po vsebini nanaša na odločitev organa o 5. točki zahteve z dne 19. 9. 2019, na katero se pritožba prosilke z dne 30. 10. 2019 ni nanašala. To pomeni, da je dopolnitev pritožbe z dne 2. 12. 2019 prepozna. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijano odločbo se je namreč iztekel dne 29. 10. 2019 (izpodbijana odločba je bila prosilki vročena 14. 10. 2019), zato IP po poteku roka za vložitev pritožbe navedene dopolnitve pritožbe, ki po vsebini predstavlja nov pritožbeni ugovor, ni bil dolžan obravnavati po vsebini (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 912/2004 z dne 24. 7. 2008). IP je zato dopolnitev pritožbe z dne 2. 12. 2019 zavrgel, na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš)  oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe in sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka