Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 02.09.2019
Title: prosilec - Inženirska zbornica Slovenije
Number: 090-141/2019
Category: Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval različne konto kartice, ki izkazujejo stroške organa v letu 2018 in določene druge računovodske listine. Organ je njegovi zahtevi sledil, pri čemer je na konto karticah prekril imena in priimke zaposlenih, funkcionarjev in pogodbenih sodelavcev zaradi varstva osebnih podatkov. IP je pritožbi prosilca delno ugodil, saj je zaključil, da se organ financira iz virov, ki se jih lahko opredeli kot javna sredstva, in se tako lahko šteje, da so podatki tudi o imenu in priimku upravičenca teh sredstev na podlagi prve točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, javni.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-141/2019/4
Datum: 2. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 5. 2019, zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 20. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 24. 5. 2019 se delno ugodi in se odločba Inženirske zbornice Slovenije, št. 090-0003/2019-2 z dne 20. 5. 2019 odpravi v delu, ki se nanaša na prekrita imena in priimke, ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati v PDF formatu konto kartice št. 461205 stroški komunalnih storitev – cestnine, parkirnine, št. 461400 stroški dnevnic v državi, št. 461401 stroški dnevnic v tujini, št. 461402 stroški nočitev v državi, št. 461410 stroški prevozov na službeni poti v državi, št. 461411 stroški prevozov na službeni poti v tujini, št. 461412 stroški kilometrine v državi, št. 461413 stroški kilometrine v tujini, št. 461221 stroški zdravniških pregledov zaposlenih, št. 461403 stroški nočitev v tujini, št. 46140 stroški na službeni poti v državi, št. 461411 stroški na službeni poti v tujini, št. 461511 stroški zavarovalnih premij – oprema, št. 461512 stroški zavarovanja kartic, št. 461600 stroški pravnega svetovanja, št. 461620 stroški izobraževanja, št. 461630 stroški študentskega servisa, št. 461642 stroški intelektualnih storitev - drugo in št. 461901 članarine v domačih organizacijah, tako, da bodo razvidna še imena in priimki, razen priimka na dokumentu št. 120 pri konto kartici št. 461600 – stroški pravnega svetovanja.

2.    V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je na organ naslovil več vlog. V vlogi z dne 27. 3. 2019, ki jo je sicer naslovil na IP in je bila odstopljena organu, je od organa zahteval konto kartice stroškov, gotovinskih izdatkov in potnih nalogov. V vlogi z istega dne, ki jo je osebno dostavil organu, je zahteval vpogled v računovodsko dokumentacijo stroškov organa, gotovinskih izdatkov ter ostalih dokumentov, ki se nanašajo na poslovanje organa. Iz vloge z istega dne, poslane po elektronski pošti z naslovom »Posredovanje podatkov 3.15 Stroški materiala in storitev za leto 2018 po prejemnikih«, izhaja, da prosilec v skladu z dogovorom …. kot član in ustanovni član IZS podaja zahtevek za posredovanje podatkov po zneskih in prejemnikih v PDF formatu na svoj elektronski naslov za porabljena sredstva iz naslova postavke 3.15 Stroški materiala in storitev, Letnega poročila za leto 2018 IZS kot sledi: Oblikovanje in tisk publikacij, Potni stroški, Intelektualne storitve, Delo po pogodbi, Avtorski honorarji, Drugi stroški materiala in storitev. Dne 29. 3. 2019 je po elektronski poti zahteval še Splošni akt o varovanju osebnih podatkov in poslovni tajnosti organa in splošni akt o finančnem poslovanju.

Iz posredovanih dokumentov v pritožbi izhaja, da je organ dne 18. 4. 2019, z dopisom št. 0149-0005/2019-1 z dne 18. 4. 2019, posredoval Splošni akt o varovanju osebnih podatkov, Akt o podatkih služb za opravljanje javnih pooblastil, ki štejejo za poslovno skrivnost, Pravilnik o finančno računovodski službi in računovodske podatke o stroških materiala in storitev za leto 2018: oblikovanje in tisk publikacij, potni stroški, intelektualne storitve, delo po pogodbi, avtorski honorarji, drugi stroški materiala in storitev, gotovinski izdatki, potni nalogi z navedbo, da je osebne podatke anonimiziral v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Organ je dne 20. 5. 2019 izdal odločbo št. 090-0003/2019-2 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca za dostop do podatkov po zneskih in prejemkih v PDF formatu za porabljena sredstva iz naslova postavke 3.15 Stroški materiala in storitev, Letnega poročila za leto 2018 kot sledi: -oblikovanje in tisk publikacij, - potni stroški, - intelektualne storitve, - delo po pogodbi, -avtorski honorarji, - drugi stroški materiala in storitev, delno ugodil tako, da je posredoval zahtevane podatke v PDF formatu na USB nosilcu, pri čemer je navedel, da je na dokumentih prekril varovane osebne podatke: ime in priimek. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ugotovil, da so predmet zahteve prosilca naslednji dokumenti: izpis konto kartic po zneskih in prejemkih v PDF formatu za porabljena sredstva iz naslova postavke 3.15 Stroški materiala in storitev, Letnega poročila za leto 2018 kot sledi: - oblikovanje in tisk publikacij, - potni stroški, - intelektualne storitve, -delo po pogodbi, - avtorski honorarji, - drugi stroški materiala in storitev. Organ je ugotovil, da je nosilec javnih pooblastil in tako zavezanec za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 4. člena ZDIJZ, navedel kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca ter da ti vsebujejo več osebnih podatkov, v smislu prve točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki predstavljajo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na konto karticah s podatki o potnih stroških (parkirnine, cestnine, dnevnice, nočitve, prevoz na službeni poti, kilometrine), raznih stroških (stroški zdravniških pregledov zaposlenih, stroški izobraževanja, delo študentov, delo v komisijah, stroški za pogostitev, stroški reprezentance) so namreč vidni tudi osebni podatki – imena in priimki zaposlenih, funkcionarjev in pogodbenih sodelavcev. Ker je ugotovil, da za razkritje navedenih osebnih podatkov ni pravne podlage, je te podatke z institutom delnega dostopa prekril.

Prosilec je dne 24. 5. 2019 podal pritožbo. Navaja, da je prejel izpodbijano odločbo, v kateri mu organ, iz njemu nerazumljivih razlogov, ki jih je organ navedel v izpodbijani odločbi, ne posreduje zahtevanih podatkov, do katerih je upravičen. Zato prosilec želi, da se zadeva reši tako, da se preda v reševanje IP, ki naj ugotovi, v skladu s pooblastili, ali so mu bile pravice dostopa do informacij javnega značaja kršene. Prepričan je, da prekriti zneski in opis (namen porabe sredstev) v zbornici, katere ustanovni član je in obenem pooblaščeni inženir z vsemi dolžnostmi in pravicami, ne morejo biti nedostopni.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0003/2019-4 z dne 6. 6. 2019, poslal IP. V dopisu je pojasnil, da je v pojasnilo gotovinskih izdatkov priložil konto kartico blagajne, blagajniške dnevnike in konto kartice, v katerih so vidni samo podatki, ki se tičejo blagajniškega poslovanja, kot je bilo to zahtevano. Skupaj z dopisom je organ med drugim posredoval tudi vse zahteve prosilca in posredovane dokumente prosilcu.

IP je organ dne 2. 8. 2019 pozval na dostavo dokumentov brez prekritih podatkov in na določena pojasnila glede obravnave zahteve in evidentiranja stroškov. Iz posredovanega odgovora organa, ki ga je IP prejel 9. 8. 2019 izhajajo pojasnila organa in dostava dokumentov.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z dokumenti razpolaga ter, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov, sporno pa je, ali se je organ utemeljeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in v dokumentih, do katerih je dostop ugodil, utemeljeno prekril imena in priimke ter določene zneske.

1.    Razlogi za zavrnilni del odločbe

Iz pritožbe prosilca izhaja, da organ ni prekril le imen in priimkov, ampak tudi določene zneske. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prekril le imena in priimke, iz v pritožbenem postopku podanega pojasnila organa pa, da je prekril tudi znesek, vendar na dokumentih, ki niso bili predmet zahteve. IP je moral tako naprej preveriti, kaj je bilo predmet zahteve in če je organ utemeljeno prekril tudi zneske.
 
Ker je iz posredovane dokumentacije in zahtev prosilca izhajalo, da je ta na organ naslovil več zahtev, iz izpodbijane odločbe pa ni jasno izhajalo, katera zahteva je bila predmet izpodbijane odločbe in o katerih dokumentih je organ odločil in prosilcu omogočil dostop, je IP z namenom ugotovitve, kaj je predmet pritožbenega postopka, ugotavljal dejansko stanje s tem v zvezi. IP je ugotovil, da je prosilec od organa najprej na splošno zahteval konto kartice stroškov, gotovinskih izdatkov in potnih nalogov, brez navedbe obdobja, za katerega podaja zahtevo. Istega dne je na organ naslovil še eno vlogo, v kateri je zahteval računovodsko dokumentacijo stroškov IZS, gotovinskih izdatkov ter ostalih dokumentov, ki se nanašajo na poslovanje IZS. V elektronski vlogi z dne 27. 3. 2019 pa je svoj zahtevek omejil na leto 2018 in specificiral, katere konto kartice stroškov zahteva, tako, da je navedel, da zahteva podatke o porabljenih sredstvih iz naslova postavke 3.15 Stroški materiala in storitev, Letnega poročila za leto 2018. Pri tem ni zahteval podatkov o vseh stroških materiala, kot so navedeni v Letnem poročilu za leto 2018, ampak le podatke za postavke: - oblikovanje in tisk publikacij, - potni stroški, - intelektualne storitve, -delo po pogodbi, - avtorski honorarji, - drugi stroški materiala in storitev. Dne 29. 3. 2019 je v elektronskem sporočilu zahteval še Splošni akt o varovanju osebnih podatkov in poslovne tajnosti zbornice, Splošni akt o finančnem poslovanju zbornice. Zahtevek v slednji vlogi ni predmet tega pritožbenega postopka, saj je organ z dopisom št. 0149-0005/2019-1 z dne 18. 4. 2019, zahtevku v celoti ugodil in prosilcu posredoval Splošni akt o varovanju osebnih podatkov, Akt o podatkih služb za opravljanje javnih pooblastil, ki štejejo za poslovno skrivnost, Pravilnik o finančno računovodski služb.

IP tako, na podlagi sosledja podanih zahtev in pritožbenih navedb, ugotavlja, da je prosilec zahteval podatke za leto 2018 iz konto kartic za gotovinske izdatke, potne naloge in določene postavke stroškov, kot izhajajo iz točke 3.15 Stroški materiala in storitev, Letnega poročila za leto 2018, in sicer iz postavk oblikovanje in tisk publikacij, potni stroški, intelektualne storitve, delo po pogodbi, avtorski honorarji, drugi stroški materiala in storitev. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu v celoti zahteve ugodil, razen glede navedbe imen in priimkov. Iz k odločbi posredovanih dokumentov pa izhaja, da je pri konto karticah št. 460600 »stroški pisarniškega materiala«, št. 461701 »stroški za pogostitev ob sejninah in izobraževanjih«, št. 460701 »drugi stroški materiala« in št. 460700 »stroški reprezentance« prekril tudi zneske. Na poziv IP je organ pojasnil, da je navedene znesek prekril, saj niso bili predmet zahteve prosilca. Ker iz letnega poročila in javno objavljenih splošnih aktov s področja računovodstva IP ni mogel ugotoviti, ali je organ utemeljeno štel, da zgoraj navedene konto kartice niso bile predmet zahteve, je organ pozval, da pojasni razčlembo postavk stroškov letnega poročila, ki so bile predmet zahteve prosilca glede na ustrezne konto kartice pri organu. Organ je v svojem pojasnilu dne 9. 8. 2019 natančneje navedel, katere konto kartice ustrezajo posameznim postavkam iz Letnega poročila za leto 2018, ki jih je zahteval prosilec.

Organ je navedel, da se postavke iz Letnega poročila za leto 2018 »drugi stroški materiala in storitev« evidentirajo na konto karticah št. 460200 Stroški električne energije, št. 460610 Stroški časopisov, revij in strokovne literature, št. 46701 drugi stroški materiala, št. 461005 stroški izdelave – proizvodni stroški, št. 461010 stroški fotokopiranja, razmnoževanja, št. 461020 stroški snemanja za e-izobraževanje, št. 46110 stroški telekomunikacij (telefon, GSM, internet), št. 461101 Stroški vzdrževanja spletnih strani, št. 461201 stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem računalnikov, št. 461202 stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem, št. 461205 stroški komunalnih storitev – cestnine, parkirnine, št. 461206 stroški vzdrževanja in uporabe računalniških programov, št. 461210 stroški čiščenja, št. 461220 stroški storitev varnosti in varstva pri delu, št. 461221 stroški zdravniških pregledov zaposlenih, št. 461230 stroški transportnih storitev, št. 461500 stroški plačilnega prometa, št. 461510 stroški zavarovalnih premij – objekt, št. 461511 stroški zavarovalnih premij – oprema, št. 461512 stroški zavarovanja kartic, št. 461600 stroški pravnega svetovanja, št. 461610 stroški finančno računovodskih storitev, št. 461620 stroški izobraževanja, št. 461630 stroški študentskega servisa, št. 461646 stroški spremljanja medijev in piar aktivnosti, št. 461720 stroški objav v glasilih javnega obveščanja. Stroškovni postavki v Letnem poročilu »avtorski honorarji« in »delo po pogodbi« se evidentirata na konto karticah št. 461800 Stroški fizičnih oseb – avtorski honorarji, št. 461810 stroški storitev fizičnih oseb – podjemne pogodbe. »Stroški oblikovanja in tiskanja publikacij« so razvidni iz konto kartic št. 461000 stroški tiskanja in oblikovanja, »stroški intelektualnih storitev« pa iz konto kartic št. 461640 stroški intelektualnih storitev – računalniške storitve, št. 461641 stroški intelektualnih storitev - prevajalske storitve, št. 461642 stroški intelektualnih storitev - drugo, št. 461643 stroški intelektualnih storitev - predavanja, št. 461644 stroški intelektualnih storitev - licenca, št. 461900 članarine v mednarodnih organizacijah, št. 461901 članarine v domačih organizacijah. »Potni stroški – potni nalogi« so evidentirani na konto karticah št. 461205 stroški komunalnih storitev -cestnine, parkirnine, št. 461400 stroški dnevnic v državi, št. 461401 stroški dnevnic v tujini, št. 461402 stroški nočitev v državi, št. 461403 stroški nočitev v tujini, št. 461410 stroški prevozov na službeni poti v državi, št. 461411 stroški prevozov na službeni poti v tujini, št. 461412 stroški kilometrine v državi, št. 461413 stroški kilometrine v tujini.

Glede na dokumentacijo, ki jo je organ posredoval prosilcu, res izhaja, da so v dokumentu »sredstva na blagajni« razvidne konto kartice št. 460600 »stroški pisarniškega materiala«, št. 461701 »stroški za pogostitev ob sejah in izobraževanjih«, št. 460701 »drugi stroški materiala« in št. 460700 »stroški reprezentance« in v njih prekriti tudi zneski, a pojasnilo organa, da ne gre za dokumente, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, saj gre za podatke, ki se ne tičejo blagajniškega poslovanja oziroma gotovinskih izdatkov, ki jih je zahteval vlagatelj, drži. Navedene konto kartice ustrezajo drugim postavkam v Letnem poročilu za leto 2018 (»pisarniški material«, »reprezentanca«, »stroški na sejah IZS«), za katere prosilec ni zahteval podatkov, oziroma se v tem dokumentu podvajajo in jih je že dobil (npr. konto kartica št. 460701), zato mu jih organ ni bil dolžan posredovati. Ker je pritožba v delu, ko se prosilec sklicuje na to, da je organ prekril zneske, neutemeljena, saj so prekriti podatki na dokumentih, katerih prosilec ni zahteval, jo je IP gleda na drugo točko izreka te odločbe zavrnil.

2.    Razlogi za ugodili del odločbe

Prosilec se v pritožbi sklicuje na to, da je organ v posredovanih dokumentih neutemeljeno prekril imena in priimke. Iz izpodbijane odločbe in posredovane dokumentacije izhaja, da je organ na posredovanih konto karticah v rubriki »opis« prekril osebna imena in priimke zaposlenih, pogodbenih delavcev in funkcionarjev organa. Prosilec stoji na stališču, da je kot ustanovni član in pooblaščeni inženir upravičen do razkritja teh podatkov.

IP je tako v nadaljevanju opravil preizkus pravilnosti odločitve organa v tem delu. Še preden pa je nadaljeval vsebinsko presojo konkretnega primera IP navaja, da predmet obravnave v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja na prvi ali drugi stopnji ne more biti preverjanje omejevanja možnosti članov organa do informacij, ki zadevajo zastopanje interesov inženirjev in drugih članov organa, obveznega plačevanja članarine in drugih značilnosti obravnavane stanovske organizacije. V slednjem primeru gre za ločene pravice članov organa, ki niso predmet odločanja na podlagi ZDIJZ in tako niso predmet tega pritožbenega postopka.

Ker se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

IP ugotavlja, da je organ v nekaterih zahtevanih dokumentih, do katerih je prosilcu omogočil dostop, res prekril določene podatke. S primerjavo podatkov, ki jih je organ prosilcu na podlagi zahteve posredoval in neprekritih dokumentov, IP ugotavlja, da konto kartice (št. 461205 stroški komunalnih storitev – cestnine, parkirnine, št. 461400 stroški dnevnic v državi, št. 461401 stroški dnevnic v tujini, št. 461402 stroški nočitev v državi, št. 461410 stroški prevozov na službeni poti v državi, št. 461411 stroški prevozov na službeni poti v tujini, št. 461412 stroški kilometrine v državi, št. 461413 stroški kilometrine v tujini, št. 461221 stroški zdravniških pregledov zaposlenih, št. 461403 stroški nočitev v tujini, št. 46140 stroški na službeni poti v državi, št. 461411 stroški na službeni poti v tujini, št. 461511 stroški zavarovalnih premij – oprema, št. 461512 stroški zavarovanja kartic, št. 461600 stroški pravnega svetovanja, št. 461620 stroški izobraževanja, št. 461630 stroški študentskega servisa, št. 461642 stroški intelektualnih storitev - drugo in št. 461901 članarine v domačih organizacijah) vsebujejo imena in priimke posameznikov in torej predstavljajo osebne podatke. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je pravilen zaključek organa v izpodbijani odločbi, da so vsa imena in priimki varovani osebni podatki glede katerih ni zakonske podlage za posredovanje javnosti, ali pa je pravilno nasprotno stališče prosilca, da ne gre za varovane osebne podatke.

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Predmet pritožbenega postopka so dokumenti, ki predstavljajo podatke o stroških kot delu odhodkov organa. V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali drži, da organ ni dolžan varovati imen in priimkov posameznikov, ker gre za porabo javnih sredstev.

3.    Podatki o porabi javnih sredstev

Uvodoma IP ugotavlja, da iz dosedanje prakse IP (glej npr. odločbe IP št. 090-42/201/2 z dne 3. 6. 2010) izhaja, da je organ, kot poklicna zbornica inženirjev, zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Iz prakse IP prav tako izhaja, da v primeru, da se zbornica (glej odločbi IP št. 021-56/2005/11 z dne 18. 11. 2005 za lekarniško zbornico in št. 090-147/2010/8 z dne 22. 9. 2010 za zdravniško zbornico) financira iz virov, ki se jih lahko opredeli kot javna sredstva, šteje, da so podatki tudi o imenu in priimku o upravičencu tega sredstva na podlagi prve točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, javni. V nadaljevanju je IP preveril, ali tudi organ izpolnjuje navedene pogoje, ki izhajajo iz prakse IP, da bi se podatki v opisu transakcij, ki vsebujejo med drugim imena in priimke posameznikov, kot upravičencev sredstev, po vsebini pa stroške oziroma odhodke organa, in so razvidni iz konto kartic, lahko šteli za javne. Ker je organ, kot zbornica, pravna oseba javnega prava, je kot tak v celoti svojega delovanja zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Slednje med organom in prosilcem tudi ni sporno, saj organ zahteve ni zavrnil iz razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja, ampak zato, ker je menil, da nima pravne podlage za razkritje imen in priimkov posameznikov, ki se v zahtevanih dokumentih nahajajo. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ med drugim določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali gre v primeru odhodkov zbornice za porabo javnih sredstev.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZAID) v 25. in naslednjih členih določa, da se v Republiki Sloveniji ustanovi Inženirska zbornica Slovenije s ciljem zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb. Zbornica izvaja cilje ustanovitve kot poklicno zastopstvo stanovskih interesov, za svoje področje spremlja in obravnava problematiko dela pooblaščenih arhitektov in inženirjev, določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, spodbuja in zastopa poklicne, socialne in gospodarske interese pooblaščenih arhitektov in inženirjev in jim svetuje, skrbi za skladen razvoj stroke in varstvo stanovskega ugleda, sprejema kodeks, nadzoruje izpolnjevanje njihovih poklicnih dolžnosti in opravlja druge z zakonom in statutom določene naloge. Določeno je, da je zbornica nepridobitna pravna oseba javnega prava. Zakon opredeljuje tudi naloge zbornice, med njimi številne naloge, ki jih izvaja kot javno pooblastilo: izvajanje strokovnih izpitov, vpis in izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, vodenje imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje, organiziranje, izvajanje in spodbujanje poklicnega usposabljanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev, izvajanje nadzora nad stalnim poklicnim usposabljanjem pooblaščenih arhitektov in inženirjev, sprejemanje aktov za izvajanje javnih pooblastil in drugih aktov, določenih s tem zakonom, izdelovanje poročil ali strokovnih mnenj, dajanje pobud in sodelovanje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopanje stroke v razmerju do državnih organov, krepitev odnosov z drugimi domačimi in tujimi poklicnimi organizacijami, nadzorovanje skladnosti ravnanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev s pravili kodeksa, izvajanje postopkov mediacij in arbitraž s ciljem reševanja sporov med pooblaščenimi arhitekti in inženirji in gospodarskimi subjekti ter tretjimi osebami, izvajanje nadzora nad spoštovanjem njenih aktov, izvajanje strokovnega nadzora nad pooblaščenimi arhitekti in inženirji, priprava in organizacija javnih natečajev za investitorje, nastopanje kot posvetovalni organ državnih organov, državne uprave in univerz, urejanje kolektivnega zavarovanja za odgovornost pred škodo, vodenje postopkov za priznavanje poklicnih kvalifikacij po tem zakonu, spremljanje postopkov javnega naročanja na področju arhitekturnih in inženirskih storitev in opozarjanje na pomanjkljivosti in opravljanje drugih nalog. Iz določb, ki urejajo poklic pooblaščenega inženirja (člen 3 in nasl.) izhaja, da poklicni naziv »pooblaščeni inženir« lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pri organu, za vpis v imenik morajo posamezniki med drugim opraviti strokovni izpit pri organu, vsako leto pa plačati članarino.

Način financiranja zbornice je urejen v 38. členu ZAID, ki določa, da se delovanje zbornice financira iz - članarin, - vpisnin in plačil, ki jih zbornica zaračunava za vpisovanje posameznikov ter za vodenje in vzdrževanje imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, - stroškov, ki jih zbornica zaračunava kandidatom za opravljanje strokovnega izpita zaradi njegove priprave in izvedbe, - upravnih taks, ki jih zbornica zaračunava za vodenje postopkov priznavanja poklicnih kvalifikacij, - stroškov vodenja disciplinskih postopkov, - denarnih kazni za disciplinske prekrške, - nadomestil, ki jih zbornica zaračunava za izvajanje stalnega poklicnega usposabljanja, - sredstev iz lastne dejavnosti, - nadomestil za izvajanje postopkov reševanja sporov med svojimi člani in gospodarskimi subjekti ter tretjimi osebami (mediacija, arbitraža), - drugih virov, kot so donacije, dotacije in drugi prispevki, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje, nakažejo zbornici pravne in fizične osebe. Osnova za določitev članarine je povprečna letna bruto plača v Republiki Sloveniji v preteklem letu in se določi največ do višine 3 % povprečne letne bruto plače. Prav tako je v zakonu opredeljena obveznost namenske uporabe sredstev, dobljenih iz članarin in drugih virov financiranja, saj se z njimi lahko financirajo samo tiste naloge, s katerimi se dosegajo cilji ustanovitve zbornice, torej za zagotavljanje strokovnosti in varovanje javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb.  

Dejansko financiranje organa izhaja iz Letnega poročila organa za leto 2018. Iz strani 9 navedenega dokumenta je razvidno, da so v letu 2018 prihodki organa znašali 1.494.603 EUR, pri čemer so ti razdeljeni na poslovne prihodke iz javnih pooblastil, ugotovljeni v višini 1.312.397 EUR, ki so se izvajala na podlagi ZGO-1 in ZGeoD-1, GZ in ZAID in ostale dejavnosti po Statutu IZS ter ostale prihodke v skupni višini 182.206 EUR. Iz tabele prihodkov je tako mogoče ugotoviti, da so poslovni prihodki iz javnih pooblastil znašali 88% vseh prihodkov organa. Na naslednji strani pa so razvidni podatki o odhodkih organa v skupni višini 1.347.360 EUR. Razdeljeni so med stroške blaga, materiala in storitev, stroške storitev, amortizacijo, stroške dela, prevrednotovalne poslovne odhodke, druge stroške in odhodke ter finančne odhodke. Navedeni odhodki sicer niso razdeljeni po vrsti dejavnosti, iz tabele »Pregled odhodkov po dejavnosti« pa IP ocenjuje, da je organ opredelil, da odhodki iz javnih pooblastil znašajo šest sedmin oziroma 85 % vseh odhodkov. Ob tem je pojasnjeno, da je pri delitvi prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti (javna pooblastila, ostale dejavnosti) zbornica neposredne prihodke in odhodke evidentirala po dejanskih prihodkih in odhodkih obeh vrst dejavnosti. Odhodki skupne narave (amortizacija, najemnina, elektrika, ogrevanje,…), v zvezi s katerimi ni možno natančno ugotoviti dejanske porabe pri posamezni vrsti dejavnosti, so deljeni na podlagi izkustvene strukture dela. Iz strani 22 istega dokumenta so razvidni prihodki od prodaje blaga in storitev, iz katerih so sicer razvidni tako prihodki iz javnih pooblastil kot tudi iz ostalih dejavnosti ter izhaja, da so znašale vpisnine 211.140 EUR, članarine 904.222 EUR, prihodki od strokovnih izpitov 270.869 EUR, skupno torej 1.386.231 EUR, kar od vseh prihodkov organa za leto 2018 predstavlja 93%.

Že Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-152/00 z dne 25. 9 2003, odločilo, da članarina v IZS zaradi obveznega vpisa pooblaščenih inženirjev v imenik pooblaščenih inženirjev predstavlja javno dajatev. Navedena odločba Ustavnega sodišča je bila sprejeta na podlagi takrat veljavnih predpisov, ureditev članarin pa v bistvenem delu tudi v sedaj veljavni zakonodaji ni drugačna. Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, ni obvezna le letna članarina, ampak tudi vpisnina v imenik organa in stroški, ki jih zbornica zaračunava kandidatom za opravljanje strokovnega izpita zaradi njegove priprave in izvedbe, kot pogoj za vpis v imenik. Pri tem IP tako zaključuje, da imajo naravo obvezne dajatve ne le članarina, ampak tudi vpisnina in prihodki organa iz naslova izvajanja strokovnih izpitov. Pri tem IP ugotavlja, da prihodki iz teh naslovov znašajo skupaj 93 % vseh prihodkov. Glede preostalega dela prihodkov, ki je v zanemarljivem deležu glede na vse prihodke organa, IP ugotavlja, da je tudi preostala dejavnost organa tesno povezana s segmentom javnega pooblastila. Vse, kar organ dela, sodi v javno interesno sfero, kajti v javnem interesu je, da vsi inženirji svoje delo opravljajo dobro, učinkovito in strokovno. Zato so tudi storitve organa izven javnega pooblastila podvržene temu cilju. Organ ni organiziran zato, da bi na trgu poleg izvajanja javnih pooblastil moral izvajati tržno dejavnost zaradi pridobivanja sredstev oziroma sredstva pridobivati s kakšno gospodarsko dejavnostjo, ki ne bi bila del sfere inženirskega poklica, temveč je ustanovljen zato, da služi ne samo interesom članov, temveč tudi javnemu interesu. Kot poudarja Ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi št. U-I-152/00, za določanje članarine, po presoji IP pa to velja tudi za preostalo delovanje organa, podeljena avtonomija zbornice, ne pomeni, da je to prepuščeno le nadzoru zbornice in ne izključuje možnosti nadzora s strani širše javnosti. Ustanovitev in delovanje organa torej nikakor ni v izključno zasebnem interesu. Zato je potrebno ugotoviti, da prisotnost javnega interesa v zvezi z obstojem in delovanjem organa prihodke organa uvršča med javna sredstva, ki so podvržena kontroli javnosti. IP ocenjuje, da tudi tisti del prihodkov od dejavnost organa, ki ni opredeljen kot javno pooblastilo, dosega tak nivo vezanosti na oblastno urejanje določenega področja, da opravičuje opredelitev, da gre za javna sredstva. Pri tem je pomembno predvsem to, da je delež prihodkov iz naslova dejavnosti, ki jih organ ne izvaja v okviru javnih pooblastil, v skupnem deležu zelo nizek. Nadalje glede na način vodenja odhodkov organa teh ni možno natančno ugotoviti glede na posamezno vrsto dejavnosti. Ključno pri opredelitvi, da gre za javna sredstva, pa je dejstvo, da obstaja dolžnost organa, da vsa sredstva financiranja nameni za delovanje v javnem interesu.

Glede na navedeno jasno izhaja javnopravna narava delovanja organa ter upravljanje z javnimi sredstvi, zato je IP zaključil, da gre v konkretnem primeru pri podatkih o stroških organa za porabo javnih sredstev. IP je tako svojo odločitev za razkritje osebnih podatkov (imena in priimke) v opisu konto kartic stroškov organa oprl na to, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke o porabi javnih sredstev. Iz tega razloga je organu naložil, da v opisu konto kartic razkrije tudi imena in priimke posameznikov, saj so upravičenci do javnih sredstev.

IP je prav tako ugotovil, da je pri dokumentu št. 120 na konto kartici št. 461600 – stroški pravnega svetovanja, priimek posameznika, ob tem pa je v opisu nakazila navedeno, da gre za vračilo stroškov disciplinskega postopka. V skladu s prakso IP (glej npr. odločbo IP št. 090-137/2010/4 z dne 4. 8. 2010) osebni podatki kršitelja zoper katerega se vodi disciplinski postopek niso javni podatki in za njihovo razkritje ne obstaja pravna podlaga. Zato je IP v tem delu pritožbo zavrnil.

IP je zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem pa je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane podatke, je pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Stroški postopka

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 


Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka