Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 30.06.2020
Title: prosilec - Inštitut za novejšo zgodovino
Number: 090-92/2020
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje tabel in drugih zbirnih podatkov s točno določenimi kriteriji. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi tabelami ne razpolaga, prav tako zahtevane podatke ni mogoče izpisati iz računalniške baze. Da bi organ zadostil zahtevi prosilca, bi moral zahtevane tabele  pripraviti ročno, na način, da bi kategorije podatkov iz relacijske baze ustrezno združil v sumarno tabelo, česar pa zavezanci po ZDIJZ niso dolžni storiti. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga je IP pritožbo prosilca zavrnil.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-92/2020/4

Datum: 30. 6. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 5. 2020, zoper odločbo Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2-04/118-2020 z dne 22. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 6. 5. 2020 zoper odločbo Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije št. 2-04/118-2020 z dne 22. 4. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 25. 1. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje tabel in drugih zbirnih podatkov, izdelanih v okviru popisa žrtev 2. svetovne vojne, iz katerih je razvidna struktura žrtev glede na vojni status žrtve in glede na povzročitelja smrti za vse geografske enote.

 

Organ je zahtevo prosilca z dne 25. 1. 2020 zavrnil z dopisom št. 2-04/51-2020 z dne 29. 1. 2020. Na podlagi poziva IP, št 0900-63/2020/2 z dne 14. 4. 2020, s katerim je IP pozval organ na izdajo odločbe, je organ zahtevo prosilca z dne 25. 1. 2020 zavrnil še z odločbo, št. 2-04/118-2020 z dne 22. 4. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je v obdobju med 1. 10. 2010 in 30. 9. 2012 izvajal ciljni raziskovalni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, »Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej«. Končno poročilo o ciljnem raziskovalnem projektu je javno dostopno in na voljo na spletni strani: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJ2TZO12 (datum dostopa: 20. 4. 2020). Navedeno poročilo, kot prilogo, na 90 straneh vsebuje tudi elaborat, iz katerega so razvidni znanstveni rezultati izvedenega projekta. Rezultat raziskave je tudi baza podatkov o smrtnih žrtvah druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, ki je javno dostopna na portalu Zgodovina Slovenije - Sistory, in sicer na: http://www.sistory.si/zrtve (datum dostopa: 20. 4. 2020). Podatki iz navedene baze so bili osnova pri izdelavi znanstveno raziskovalnih rezultatov projekta. Zbiranje in dostop do teh podatkov ureja 102. člen Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). Organ je pojasnil, da je prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahteval podatke, ki so se uporabili pri izdelavi znanstvenih in strokovnih publikacij kot rezultat znanstveno raziskovalnega dela pri izvajanju raziskovalnega projekta, kar pa skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ni informacija javnega značaja, saj organ s takšnimi podatki ne razpolaga v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Organ je še navedel, da bi bilo mogoče zahtevane podatke ustvariti le na podlagi analize posodobljenih podatkov baze podatkov o smrtnih žrtvah druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji. Ker organ, skladno s četrtim odstavkom 5. člena ZDIJZ, samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb, ni dolžan ustvarjati določenih informacij s katerimi ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil.

 

Dne 6. 5. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 2-04/118-2020 z dne 22. 4. 2020, v kateri je navedel, da je bil organ glavni izvajalec popisa vseh žrtev 2. svetovne vojne in povojnih pobojev. Končna verzija popisa je javno dostopna na spletu, vendar ne vključuje dvodimenzionalne tabele, ki bi pokazala, koliko civilistov so pobili npr. nemški vojaki, partizani ali domobranci. Iz korespondence, z dne 16. 6. 2018 in 17. 7. 2018, ki jo je prosilec priložil pritožbi, izhaja, da po navedbi dr. … takšne dvodimenzionalne tabele obstajajo, vendar so interne narave, za kar bi prosilec moral plačati. Prosilec meni, da takšna tabela obstaja za vse žrtve. Vsaka žrtev je namreč popisana glede na svoj status in na status storilca, ki je povzročil njeno smrt, sicer organ ne bi mogel objaviti tabel, kot izhajajo iz javno dostopnega končnega poročila, kjer so žrtve razdeljene v vsaki tabeli samo po enem kriteriju. Prosilec meni, da ni potrebe, da bi organ moral analizirati bazo, kot je to navedel v izpodbijani odločbi, organ lahko namreč pošlje to, kar ima. Če je organ v vmesnem obdobju tabele uničil, je to stvar neskrbnega arhiviranja, zato je dolžan narediti nov izpisek iz baze, kar je krivda organa in manj kot ura dela. Prosilec ponovno zahteva, da mu organ, v elektronski obliki, posreduje zahtevane tabele, za katere je organ sam priznal, da obstajajo.  

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0-20/258-2020 z dne 10. 6. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je dne 22. 6. 2020, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera št. 090-92/2020/3  z dne 22. 6. 2020, je organ IP predstavil notranjo relacijsko bazo Žrtve 2. svetovne vojne na območju RS in neposredno po njej, iz katere je organ za potrebe projekta »Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev 2. svetovne vojne in neposredno po njej« že pripravil objavljeni tabeli v končnem poročilu, in sicer tabelo, iz katere se lahko razbere struktura žrtev glede na vojni status ali na povzročitelja smrti. Organ je IP predstavil filter omenjene baze in pokazal, na kakšen način lahko izpiše podatke. Organ je pojasnil, da bi moral zahtevane podatke za potrebe prosilca pripraviti ročno, na način, da bi kategorije podatkov iz relacijske baze ustrezno združil v sumarno tabelo. Organ je še pojasnil, da za potrebe projekta ni potreboval pripraviti podatkov oz. tabel, kot jih zahteva prosilec, zato z njimi tudi ne razpolaga. dr. … je ponovno pojasnila, da je sicer za lastne potrebe tekom izvajanja projekta pripravila t.i. pripomočke oz. zapiske za analizo podatkov, ki pa se nahajajo na njen računalniku. IP je v navedene zapiske vpogledal, vendar ti ne predstavljajo zahtevanih dvodimenzionalnih tabel oz. zbirnih podatkov s kriteriji, ki jih je navedel prosilec v zahtevi z dne 25. 1. 2020.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilca dostop do tabel in drugih zbirnih podatkov, izdelanih v okviru popisa žrtev 2. svetovne vojne, iz katerih je razvidna struktura žrtev glede na vojni status žrtve in glede na povzročitelja smrti za vse geografske enote.

 

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ s tabelami in drugimi zbirnimi podatki, izdelanih v okviru popisa žrtev 2. svetovne vojne, iz katerih je razvidna struktura žrtev glede na vojni status žrtve in glede na povzročitelja smrti za vse geografske enote, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi ugotovitev na ogledu in camera, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi tabelami in drugimi zbirnimi podatki, iz katerih je razvidna struktura žrtev glede na vojni status žrtve in glede na povzročitelja smrti za vse geografske enote, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in skladne ter podprte z ugotovitvami IP z ogleda in camera. IP je na podlagi vpogleda v notranjo relacijsko bazo žrtve 2. svetovne vojne na območju RS in neposredno po njej (v nadaljevanju relacijska baza), iz katere je organ za potrebe projekta »Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev 2. svetovne vojne in neposredno po njej, v okviru objavljenega zaključnega poročila že pripravil tabeli, iz katere se lahko razbere struktura žrtev glede na vojni status ali na povzročitelja smrti. Organ je IP predstavil filter relacijske baze in pokazal, na kakšen način lahko izpiše podatke. IP se je tako prepričal, da filter relacijske baze ne omogoča izpisa podatkov glede na zahtevane kriterije prosilca. Iz relacijske baze organ lahko izpiše le tabelo glede na vojni status ali glede na povzročitelja smrti. V primeru, da bi organ moral pripraviti podatke iz obeh tabel skupaj, bi moral to storiti ročno in kategorije podatkov ustrezno združiti v sumarno tabelo. Na podlagi pojasnil organa in vpogleda v zapiske raziskovalke dr. …, ki se nahajajo na njenem računalniku, je IP ugotovil, da ti ne predstavljajo zahtevanih dvodimenzionalnih tabel, ampak posamezne ločene tabele, katerih rezultat so objavljene tabele v končnem poročilu projekta. Na podlagi ugotovljenega, bi bilo zahtevi prosilca z dne 25. 1. 2020 mogoče ugoditi, le na način, da bi organ ročno izdelal zahtevane tabele oz. zbirne podatke, ki bi ustrezali kriterijem prosilca. Organ bi torej moral, da bi pridobil vse podatke, ki so predmet zahteve prosilca, zbirati informacije, analizirati zadeve ter ustvariti novo zbirko, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v konkretnem primeru, po presoji IP namreč predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Ob tem IP še pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere podatke organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da bi analiziral podatke in pripravil dvodimenzionalne tabele, s kriteriji, kot jih zahteva prosilec. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilec, pripraviti nove tabele, kar pa v postopku po ZDIJZ predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi zadeve, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec. 

 

Do drugačnega zaključka pa v konkretnem primeru ne morejo pripeljati niti kriteriji ugotavljanja obstoja dokumenta, kadar gre za dokumente v računalniških bazah. Ti se uporabijo takrat, ko bi sicer priprava zahtevanih dokumentov tehnično gledano predstavljala ustvarjanje novega dokumenta, vendar pa je zaradi narave informacijskega sistema, ki bi omogočal relativno hitro in enostavno pripravo podatkov, praksa razvila relativiziran pristop (glej npr. sodbo: IU 1167/2014-12 z dne 28. 8. 2015). V skladu s tem pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna, kar pa v konkretnem primeru, kot že navedeno, ni mogoče.

 

Na koncu IP še pojasnjuje, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo pri organu, ki odloča o zahtevi prosilca. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. Zavezanci so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah in jih je mogoče na enostaven način priklicati iz baze in jih, z enostavnimi operacijami, povezati v obliko, kot jo zahteva prosilec. Ne glede na navedeno pa tudi v teh primerih organ ni dolžan pridobivati dodatne programske opreme za namene izpolnitve zahteve prosilca.

 

V izpodbijani odločbi je organ zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ, prav tako je navedel, da je prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahteval podatke, ki so se uporabili pri izdelavi znanstvenih in strokovnih publikacij kot rezultat znanstveno raziskovalnega dela pri izvajanju raziskovalnega projekta, kar pa skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ni informacija javnega značaja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da organ izjemoma lahko zavrne ponovno uporabe zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci službe na področju izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti (3. točka 6. člena ZDIJZ), vendar pa iz zahteve prosilca z dne 25. 1. 2020 ne izhaja, da bi prosilec zahteval ponovno uporabo informacij javnega značaja, ampak je vložil le zahtevo za dostop do informacij. Na podlagi ugotovljenega je obrazložitev organa, glede na zgoraj navedeno določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in navedene razloge za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, napačna.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi tabelami in drugimi zbirnimi podatki, izdelanimi v okviru popisa žrtev 2. svetovne vojne, iz katerih bi bila razvidna struktura žrtev glede na vojni status žrtve in glede na povzročitelja smrti za vse geografske enote, zato je  izpodbijana odločba pravilna, vendar deloma obrazložena z napačnimi razlogi (v delu, v katerem se organ sklicuje na ponovno uporabo informacij javnega značaja). Glede na navedeno je IP pritožbo, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 


 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke