Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 08.03.2019
Title: prosilec - Inšpektorat za okolje in prostor
Number: 090-60/2019
Category: Upravni postopek, Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na komunikacija med občino in organom v zvezi z nelegalnim nadstreškom zavrnil zaradi varstva upravnega postopka. IP je pritožbi  ugodil, odpravil izpodbijano odločbo ter vrnil zadevo v ponovno odločanje. V izpodbijani odločbi je organ navedel, da se v zvezi z zadevnim objektom pri organu vodijo štiri zadeve, ni pa ugotovil, kateri od dokumentov, v zgoraj navedenih štirih zadevah, ustrezajo zahtevi prosilca, izjemo glede varstva upravnega postopka pa je ugotovil le pri eni od zadev. Sama opredelitev, da dokument, tj. korespondenca med organom in občino glede zadevnega objekta, obstaja, po presoji IP tudi na teoretični ravni ne bi mogla vplivati na izvedbo postopka in je malo verjetno, da bi zgolj navedba, da dokument obstaja, bila v vzročni zvezi s škodo, ki bi pri ugotavljanju dejanskega stanja v inšpekcijskega postopku nastala.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-60/2019/3

Datum: 8. 3. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 2. 2019, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 29. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 12. 2. 2019 se ugodi in se odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 090-79/2018/17 z dne 29. 1. 2019 odpravi ter se vrne zadeva organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 3. 1. 2019 po elektronski poti na organ naslovil vlogo »Zahteva za dostop do informacij javnega značaja – komunikacija med MOL in IRSOP v zvezi z nelegalnim nadstreškom v … ulici v Ljubljani«, v kateri je na podlagi določb ZDIJZ zahteval, da mu organ posreduje vso dokumentacijo, ki je vezana na nelegalne nadstreške v … ulici v Ljubljani in je vezana na komunikacijo med Inšpektoratom RS za okolje in prostor (katerikoli oddelek) in Mestno občino Ljubljana (katerikoli oddelek, služba, organ ali drugo).

 

Organ je z odločbo št. 090-79/2018/17 z dne 29. 1. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da je pooblaščena uradna oseba ugotovila, da organ v zvezi z nadstreškom, postavljenim v … ulici (v nadaljevanju zadevni objekt), vodi spis gradbene inšpekcije št. 06122-2988/2016, iz katerega je prosilec v predhodnem postopku že prejel dokumente št. 23, 24, 27 in 31. Ker se v zvezi z zadevnim objektom pri organu vodi več spisov, je organ preučil tudi spise št. 0612-55/2018, št. 023-20/2019, št. 06121-713/2016 in dokumentacijo spisa izpodbijane odločbe. Iz navedene dokumentacije izhaja, kakšen je interes prosilca v zvezi z zahtevanimi dokumenti, in sicer, da je prosilec predlagatelj inšpekcijskega postopka v zvezi z zadevnim objektom, da je že neuspešno predlagal svojo udeležbo v postopku gradbene inšpekcije št. 06122-2988/2016, v drugih navedenih postopkih pa z vlogami in različnimi listinami utemeljuje svoje zahteve po odstranitvi zadevnega objekta. Pojasnil je, da mora gradbeni inšpektor paziti, da dejansko preveri vse možnosti pridobivanja dokazov, da so ti dokazi verodostojni, brez poizkusov drugih oseb predhodnega vplivanja na dokaze. V tovrstnih ugotovitvenih postopkih gradbeni inšpektor praviloma pridobi mnoge listine in podatke, vsako dejanje v postopku lahko nakazuje, kako in v kateri smeri vodi postopek in pridobiva dokaze. Zainteresirani osebi lahko informacija o tem - o posameznih dejanjih, listinah, že omogoči vsaj poizkus vplivanja na dokaze, lahko tudi dejansko prirejanje dokazov. To po oceni organa lahko predstavlja že morda preprost vpogled ali več vpogledov v zemljiško knjigo, morda dopisovanje z Mestno občino Ljubljana, ipd.. Vendar pa lahko podatki o teh vpogledih in listinah zainteresirani osebi nakažejo smer in vsebino ugotavljanja v inšpekcijskem postopku, s tem pa je taki osebi omogočeno vnaprejšnje prirejanje ali drugačno vplivanje na eventualne bodoče dokaze. Med drugim je navedel, da bo gradbeni inšpektor o postopku lahko odločil šele po pridobitvi velike množice raznih dokazil, vnaprej ni mogoče določiti vseh - niti ne o pomembnosti posameznih. Informacije, ki jih v inšpekcijskem postopku pridobi gradbeni inšpektor, so, tudi zaradi časovne oddaljenosti dogodkov v zvezi z obravnavano nadstrešnico, zelo različne, tudi nasprotujoče. Razkrivanje podatkov, listin, pridobljenih v inšpekcijskem postopku, predno inšpektor v postopku odloči, torej omogoči zainteresiranim osebam, da poizkušajo vplivati na sam inšpekcijski postopek vnaprej, tudi z različnimi kontakti pri organih ali osebah, kjer je mogoče pričakovati, da bo gradbeni inšpektor iskal dokaze. Za dokumente, ki so v inšpekcijski zadevi št. 06122-2988/2016, in prosilcu, kot zgoraj opisano, niso bili dostavljeni, vključno s »komunikacijo med MOL in IRSOP«, uradna oseba ocenjuje, da bi posredovanje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo inšpekcijskemu postopku in, da je zato podan razlog iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da se dokumenti prosilcu ne posredujejo. Uradna oseba je, najprej ugotovila, da je inšpekcijski postopek še v ugotovitveni fazi in, da o zadevi še ni bilo odločeno z upravnim aktom. Inšpektor namreč še ugotavlja dejansko stanje in pridobiva potrebne informacije za odločitev. Za pravilno odločitev mora biti dejansko stanje resnično ugotovljeno in v ta namen je potrebno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice iz 8. čl. ZUP). Preuranjeno razkritje do sedaj pridobljenih podatkov pa bi lahko ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj v tej fazi postopka dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Ker torej ugotovitveni postopek še poteka, bi s preuranjenim posredovanjem informacij lahko v javnost prišli pomanjkljivi ali napačni podatki, torej napačne informacije, zato je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

 

Prosilec je v vlogi z dne 12. 2. 2019 podal pritožbo zoper izpodbijano odločbo in zoper odločbo organa št. 090-79/2018/16 z dne 17. 1. 2019, s katero je organ v ponovnem postopku obravnaval zahtevo prosilca z dne 12. 9. 2018, za posredovanje celotne dokumentacije zadeve št. 06122-2988/2016 in predlaga, da IP pritožbo zoper obe odločbi obravnava v enem postopku. V pritožbi navaja, da organ ni sledil navodilom, ki jih je IP podal v odločbi št. 090-235/2018/3 z dne 18. 12. 2018, s katero je bila odločba organa, št. 090-79/2018-6 z dne 16. 10. 2018, v 1. točki odpravljena in v tem delu vrnjena organu v ponovno odločanje ter je na tej podlagi organ v ponovnem postopku izdal odločbo št. 090-79/2018-16. Navaja, da se organ ni opredelil do vsakega dokumenta posebej, zakaj je podana izjema od dostopa. Sklicuje se na svojo pritožbo, ki jo je podal zoper odločbo organa št. 090-79/2018-6 z dne 16. 10. 2018. Navaja, da ni nobenih zadržkov, da javnost ne bi bila seznanjena z zahtevanimi dokumenti, saj je občina razkrila npr. dokument št. 061222-2988/2016/36 z dne 19. 7. 2018 in drugo korespondenco med občino in organom. Podaja navedbe glede zadevnega objekta in površine, na katerih ta stoji, ter vztraja pri zahtevku za dokumente zadeve št. 06122-2988/2016 in povezanih zadev. Navaja načine, kako lahko organ v inšpekcijskem postopku pravilno ugotovi dejansko stanje in kakšno je po njegovem mnenju pravilno dejansko stanje glede zadevnega objekta. Meni, da so razlogi organa za zavrnitev zahteve za dostop do dokumentov, ki temeljijo na tem, da bi to škodovalo postopku, neprepričljivi. To velja predvsem zato, ker gre za postopek gradnje na javnem dobru in ker mora organ voditi postopke na podlagi materialnih dokazov, zato po pritožbenih navedbah, ne more obstajati niti najmanjša možnost vpliva oziroma pritiska javnosti na odločitev organa. Prosilec meni, da je organ pri odločanju pristranski in od IP zahteva, da se opredeli do očitka organa glede njegovih vlog, vloženih na podlagi ZDIJZ. V svoji pritožbi podaja tudi pobudo, da IP uvede ustrezen postopek, ker je v izpodbijani odločbi organ navedel, da je prosilec pobudnik inšpekcijskega postopka, s tem pa je po mnenju prosilca organ kršil tajnost vira prijave.

 

Ker je prosilec pritožbo vložil pri IP, je bila ta odstopljena organu. Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-79/2018-20 z dne 21. 2. 2019, poslal IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma pritrjuje prosilčevim navedbam v delu, ki se nanašajo na vprašanje (ne)relevantnosti namena njegove zahteve. Prosilec je namreč podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, za presojo katere ni relevantno dejstvo morebitnih nagibov in okoliščin za podajo tovrstne zahteve. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinsko opredelil ter poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato so osebne okoliščine prosilca za presojo njegove vloge v predmetnem postopku nerelevantne.

 

Drugače pa velja za dejstvo, ki ga v svoji pritožbi izpostavlja prosilec, da je organ z navedbo imena prosilca v izpodbijani odločbi, kot pobudnika inšpekcijskega postopka, kršil tajnost vira prijave. Navedeno pritožbeno navedbo je IP presojal v luči varstva osebnih podatkov, saj presoja morebitnih drugih kršitev, ne sodi v pristojnost IP. Namen varovanja vira prijave, ki ga določa drugi odstavek 16. člena Zakona o inšpekcijskemu nadzoru je, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, pred nepooblaščeno osebo. V obravnavanem primeru pa je bila izpodbijana odločba, v kateri je omenjen prosilec kot pobudnik inšpekcijskega postopka, vročena le prosilcu in ne javnosti na splošno. Poleg prosilca se je z izpodbijano odločbo seznanil tudi IP, za kar ima podlago v ZDIJZ in ZInfP, saj se je z njo seznanil zaradi reševanja predmetne pritožbe. IP ocenjuje, da z vidika varstva osebnih podatkov, v izpodbijani odločbi navedeno ime prosilca v zvezi s pobudo za inšpekcijski postopek, ne vzbuja dvoma, da bi šlo za kršitev varstva osebnih podatkov.

 

Glede predloga pritožnika, da IP v enem pritožbenem postopku obravnava tako njegovo pritožbo zoper odločbo št. 090-79/2018/16 z dne 17. 1. 2019, kakor pritožbo zoper odločbo št. 090-79/2018/17 z dne 29. 1. 2019, IP pojasnjuje, da temu predlogu ni sledil. V obeh izpodbijanih odločbah je namreč organ odločal o različnih zahtevah prosilca. Prav tako pa sta obe zadevi v različnih procesnih fazah. V odločbi št. 090-79/2018/16 z dne 17. 1. 2019 je organ odločal v ponovnem postopku (po uspešno vloženi pritožbi prosilca) o zahtevi za posredovanje celotne dokumentacije zadeve št. 06122-2988/2016. Z odločbo št. 090-79/2018/17 z dne 29. 1. 2019, ki je predmet tega pritožbenega postopka, pa je organ odločil o zavrnitvi zahteve prosilca za dostop do vse dokumentacije, ki je vezana na nelegalne nadstreške v … ulici v Ljubljani in je vezana le na komunikacijo med Inšpektoratom RS za okolje in prostor (katerikoli oddelek) in Mestno občino Ljubljana (katerikoli oddelke, služba, organ ali drugo).

 

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja, saj je v svoji obrazložitvi navedel, da obstaja več zadev, v katerih je obravnavan zadevni objekt. Ker je organ utemeljeval zavrnitev dostopa do dokumentov s sklicevanjem na izjeme od prostega dostopa, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema podana.

 

V izpodbijani odločbi je organ zahtevo prosilca za dostop do dokumentov, ki jih je prosilec označil kot »vsa dokumentacija, ki je vezana na nelegalne nadstreške v … ulici v Ljubljani in je vezana na komunikacijo med Inšpektoratom RS za okolje in prostor (katerikoli oddelek) in Mestno občino Ljubljana (katerikoli oddelke, služba, organ ali drugo)« (v nadaljevanju zahtevani dokumenti) zavrnil zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa, skliceval se je na 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da pri organu vodi več zadev, ki obravnavajo zadevni objekt, in sicer inšpekcijski postopek št. 06122-2988/2016, ter spisi št. 0612-55/2018, št. 023-20/2019, št. 0612-713/2016. Ugotovil je, da je inšpekcijski postopek št. 06122-2988/2016 še v ugotovitveni fazi in da bi razkritje dokumentov škodovalo njegovi izvedbi. Organ v izpodbijani odločbi tako ni ugotovil, kateri od dokumentov, v zgoraj navedenih štirih zadevah, ustrezajo zahtevi prosilca, saj se je ta nanašala le na komunikacijo med organom in občino glede zadevnega objekta. V svoji odločbi tako ni ugotovil, da z zahtevano informacijo sploh razpolaga oziroma kateri dokumenti teh štirih zadev to so. V to je med drugim uperjena tudi pritožbena navedba, da se organ ni konkretno opredelil do tega, o katerih dokumentih sploh odloča in kako bi razkritje posameznega dokumenta vplivalo na izvedbo konkretnega upravnega postopka, pri čemer prosilec glede svojega zahtevka vztraja tako glede dokumentov inšpekcijskega postopka, kakor tudi drugih treh zadev. V izpodbijani odločbi je namreč organ ugotovil, da glede zadevnega objekta razpolaga s štirimi zadevami, pri čemer ni identificiral dokumentov teh zadev, ki bi ustrezale zahtevi prosilca, tek upravnega postopka pa je ugotovil le glede dokumentov zadeve št. 06122-2988/2016. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali se izjema varstva upravnega postopka iz 7. točke prvega odstavka nanaša tudi na dokumente zadev št. 0612-55/2018, št. 023-20/2019 in št. 0612-713/2016.

 

Za izjemo varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

• upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevan podatek, je v teku;

• razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

 

Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, kateri dokumenti zadev št. 06122-2988/2016, št. 0612-55/2018, št. 023-20/2019 in št. 0612-713/2016 ustrezajo zahtevanim dokumentom in ali v zadnjih treh postopkih sploh (še) teče upravni postopek in v kakšni fazi je vsak posamezen postopek (od treh zadev, ki so bile predmet presoje), se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti. Nadalje iz izpodbijane odločbe (kar pravilno zatrjuje tudi prosilec) ni razvidno, kako bi razkritje zahtevanih dokumentov, le komunikacije med organom in MOL glede zadevnega objekta, škodovalo izvedbi posameznega postopka. V tem delu zakonska določba organ zavezuje k izvedbi t.i. škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina oz., da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi inšpekcijskega postopka. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oz., če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Takšno stališče glede izjeme varstva upravnega postopka je IP že večkrat zavzel v svoji praksi, npr. glej odločbe IP št. 090-77/2018 z dne 18. 6. 2018, št. 090-30/2018 z dne 22. 2. 2018 ali št. 090-76/2015 z dne 25. 3. 2015.

 

V izpodbijani odločbi je organ sicer navedel, da vsako dejanje v postopku lahko nakazuje, kako in v kateri smeri organ vodi postopek in pridobiva dokaze ter da zainteresirani osebi lahko informacija o tem – o posameznih dejanjih, listinah, že omogoči vsaj poizkus vplivanja na dokaze oziroma na prirejanje dokazov. Kot tak podatke je organ navedel, da je to morda vpogled v zemljiško knjigo ali morda dopisovanje z občino. Podatki o teh vpogledih in listinah lahko zainteresirani osebi nakažejo smer in vsebino ugotavljanje dejanskega stanja, s tem pa je taki osebi omogočeno vnaprejšnje prirejanje ali drugačno vplivanje na eventualne bodoče dokaze. V delu odločbe, ko pa se je opredelil do dokumentov zadeve št. 06122-2988/2016, pa je konkretizacija obrazložitve škode za posamezen dokument izostala. Do dokumentov drugih treh zadev pa se organ, tudi le na načelni ravni, sploh ni opredelil. Iz navedene obrazložitve organa je mogoče razumeti, da meni, da bi že s samo navedbo, da v posamezni zadevi obstaja določen dokument, ki ustreza zahtevi prosilca, pomenilo, da to lahko škoduje postopku do te mere, da bi bila izvedba določenih dejanj v postopku onemogočena. IP temu stališču težko pritrjuje. Sama opredelitev, da dokument, tj. korespondenca med organom in občino glede zadevnega objekta, obstaja, po presoji IP tudi na teoretični ravni ne bi mogla vplivati na izvedbo postopka in je malo verjetno, da bi zgolj navedba, da dokument obstaja, bila v vzročni zvezi s škodo, ki bi pri ugotavljanju dejanskega stanja v inšpekcijskega postopku nastala. Vprašanje dostopa do vsebine dokumenta pa je lahko predmet presoje, ali je možen delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ.

 

Zaradi dejstva, da se organ v postopku ni opredelil do posameznih dokumentov iz štirih spisov, navedel je le opravilne številke teh zadev, in tako dokumente le posredno identificiral in posledično tudi ni ugotavljal izpolnjevanja vsakega od zgoraj navedenih dveh pogojev za obstoj izjeme varstva upravnega postopka, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. Izpodbijane odločbe se tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.

 

IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, odpravil organ prve stopnje. IP je tako odločil predvsem zato, ker organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Upoštevaje navedeno je IP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz izreka te odločbe. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se opredeliti do vsakega posameznega dokumenta, ki se nahaja v spisih štirih zadev, v katerih je ugotovil, da je obravnavan zadevni objekt, ni pa ugotovil ali dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca, da bi se nanašali na komunikacijo med organom in občino. Nadalje mora organ za vsak posamezen dokument presojati (in obrazložiti) obstoj izjeme varstva upravnega postopka (če je ta še podana) oz. obstoj drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. čl. ZDIJZ in 19. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka