Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 18.12.2020
Title: prosilec - Inšpektorat za javni sektor
Number: 090-297/2020
Category: Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta, označenega s stopno tajnosti ZAUPNO, torej zaradi izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je nato v pritožbenem postopku ugotovil, da o zahtevi prosilca ni odločil pristojni organ. Če se namreč prosilec v svoji zahtevi sklicuje na javni interes, ki je opredeljen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, je v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZDIJZ, v primeru, ko je zavezan organ državne uprave, kamor sodi tudi organ, pristojna o zahtevi prosilca na predlog predstojnika organa, odločiti Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada). Upoštevaje navedeno je IP odločbo organa odpravil ter organu naložil, da mora zahtevo prosilca, skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa, najpozneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh od vročitve te odločbe, poslati v odločanje Vladi, slednja pa je dolžna o zahtevi odločiti v nadaljnjih petnajstih (15) delovnih dneh od prejema.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-297/2020/6

Datum: 18. 12. 2020

 

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), 250. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 12. 2019, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-97/2020/2 z dne 1. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 10. 12. 2020 se ugodi in se odločba Ministrstva za javno upravo, Inšpektorata za javni sektor, št. 090-97/2020/2 z dne 1. 12. 2020, odpravi.
  1. Organ mora zahtevo prosilca z dne 30. 11. 2020, skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa, najpozneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh od vročitve te odločbe, poslati v odločanje Vladi Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je dolžna o zahtevi odločiti v nadaljnjih petnajstih (15) delovnih dneh od prejema.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je 30. 11. 2020  na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopije poročila Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (v nadaljevanju: SOVA) o izvedenih (popravljalnih ukrepih), ki jih je odredila upravna inšpekcija v inšpekcijskem zapisniku št. 0610-531/2019-26 z dne 2. 9. 2020. V zahtevi je navedel še, da v kolikor zahtevani dokument vsebuje podatke, ki so po ZDIJZ izjema od dostopa, prosi, da se dostop do podatkov dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa drugih oseb za omejitev dostopa, sicer pa prosi za delni dostop. Dodal je tudi, da SOVA odrejenih ukrepov ne uresničuje ali pa ne spoštuje, saj ponovno krši elementarna zakonska pravila postopka za odločanje in posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja. Ne spoštuje tudi relativno dolgega zakonskega roka 20 delovnih dni za odločitev oziroma posredovanje, čeprav je ta zakonski rok, glede na določbo 23. člena ZDIJZ, skrajen in izjemen, praviloma bi mora organ odločiti nemudoma. Tako vsaj piše v omenjeni določbi zakona, ki pa je po njegovem mnenju zgolj črka na papirju, četudi pomeni uresničevanje ustavne pravice posameznikov, da pridobijo informacije javnega značaja. Zaradi kršitve roka in molka organa, ki od 26. 10. 2020 do danes ni odločil o zaprosilu in vztrajno molči, je bil organu podan tudi predlog za uvedbo hitrega postopka o prekršku zoper odgovorno osebo SOVE. Kot način seznanitve je določil kopijo v elektronski obliki na naveden e-naslov.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-97/2020/2 z dne 1. 12. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Upoštevaje definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je ugotovil, da razpolaga z zahtevano informacijo v materializirani obliki, in sicer s Poročilom o izvedenih ukrepih št. 0610-531/2019-27 z dne 1. 10. 2020 (št. 061-1/2020/7). V nadaljevanju je tako preveril še, ali obstaja katera od izjem iz 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za zavrnitev dostopa in ugotovil, da obstaja izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po določbah Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP)[1] se lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem poklicani osebi nastale ali bi očitno nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, in se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije ter znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. ZTP nadalje v prvem odstavku 31. člena določa, da imajo pravico dostopa do tajnih podatkov samo tiste osebe, ki imajo dovoljenje in se morajo s temi podatki seznaniti zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog. Dostop imajo samo do tajnih podatkov stopnje tajnosti, določene v dovoljenju. V skladu z drugim odstavkom predhodno navedenega člena pa nihče ne sme dobiti tajnega podatka prej in v večjem obsegu kot je to potrebno za opravljanje njegovih delovnih nalog ali funkcije. Organ je pri pregledu predmetnega dokumenta ugotovil, da se zahteva nanaša na dostop do dokumenta, ki je na podlagi ZTP opredeljen kot tajen, kar pomeni, da je dostop omeje, saj celoten dokument vsebuje oznako tajnosti ZAUPNO. Organ je zato pri njegovi obravnavi dolžan upoštevati vsa določila za ravnanje z dokumenti in njihovimi vsebinami, ki imajo določeno stopnjo tajnosti na podlagi ZTP. Glede na to, da je zahtevani dokument označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO, bi njegovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Navedel je tudi, da ni našel zakonske podlage za njegovo razkritje, zato so zahtevani podatki izjema na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar predstavlja omejitev dostopa prosilca do zahtevanega dokumenta. Organ je presojal tudi možnost uporabe delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in ugotovil, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da s tem ne bi ravnal v nasprotju z določbami ZTP in izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je tako prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta v celoti. V izpodbijani odločbi je navedel tudi, da se v postopku po ZDIJZ  odloča erga omnes, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj lahko dostop zahteva vsakdo.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 10. 12. 2020, iz razlogov kršitve in napačne uporabe materialnih predpisov, kršitve bistvenih pravil upravnega postopka ter nepopolno oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navedel je, da izpodbijana odločba razen pavšalnih navedb oziroma predpisov zakonskih določb, ki urejajo izjeme in delni dostop, ne vsebuje nobenih razlogov oziroma vsebinske obrazložitve razlogov za zavrnitev. V odločbi je navedeno ugotovljeno dejstvo, da je zaprošeni dokument označen kot tajen stopnje zaupno, ne vsebuje pa odločba ugotovitve oziroma obrazložitve, iz katere bi bilo moč razbrati, da je uradna oseba organa zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja sploh ugotavljala in ugotovila, da so izpolnjeni vsi materialno in procesno pravni pogoji. Namreč v postopku po ZDIJZ ni dovolj, da organ ugotovi le označenost zahtevanega dokumenta z oznako tajnosti, ampak mora ugotoviti tudi obstoj materialno in procesno pravnih pogojev zakonite in pravilne uporabe instituta tajnosti oziroma pravno pravilnega in upravičenega dejanskega obstoja izjeme dostopa do informacij javnega značaja, na katero se v izpodbijani odločbi sklicuje organ. Eden od formalnih pogojev za obstoj tajnega podatka je pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki jo mora podati pooblaščena oseba za določanje tajnosti. Iz prerekane odločbe sploh ni razvidno, ali zakonsko obvezna pisna ocena možnih škodljivih posledic obstaja oziroma je bila izdelana po pooblaščeni osebi. Če namreč pisne ocene ni (najkasneje v treh dneh po morebitni ustni oceni), tajni podatek pravno veljavno ne obstaja in torej tudi izjema po 1. točki 6. člena ZDIJZ ne. Iz izpodbijane odločbe ni moč razbrati niti tega, ali je organ v pričujočem postopku po ZDIJZ sploh ugotavljal oziroma pridobil oceno možnih škodljivih posledic, ki je podlaga in pogoj tajnosti oziroma obstoja izjeme po ZDIJZ. Organ je sicer v obrazložitvi k 1. točki izreka navedel prepis določb ZTP kot da bi sam določal tajnost, nikjer pa ni navedel vsaj opravilne številke in datuma pisne ocene možnih škodljivih posledic. Le-ta mora vsebovati konkretne razloge in okoliščine, ki pomenijo uresničitev določil 5. člena ZTP, vendar je organ le-te le prepisal, ni pa omenil materialnih zakonskih pogojev, ki so obvezujoči za posamezno stopnjo tajnosti. Iz navedenih razlogov tako izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Enako velja za institut delnega dostopa, ki je v izpodbijani odločbi zgolj prepis določb iz predpisov, ki ga urejajo, ne vsebuje pa odločba nobenega konkretiziranega razloga oziroma dejstva in okoliščin, ki dejansko onemogočajo delni dostop kot ga opredeljuje zakon. Z ozirom na to, da gre za izpolnjevanje ukrepov, odrejenih v inšpekcijskem nadzoru, ki načeloma veljajo in se nanašajo na upravno poslovanje SOVE v okviru (i) materialnih predpisov, ki urejajo npr. pravico posameznika, da pridobi informacije javnega značaja ali npr. pravico seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki in v okviru (ii) postopkovnih pravil, ki urejajo postopek uresničevanja pod (i) primeroma navedenih pravic posameznikov, si po mnenju prosilca človek težko predstavlja, kako bi z razkritjem tovrstnih informacij oziroma poročil o uresničitvi inšpekcijskih ukrepov upravne inšpekcije lahko nastale škodljive posledice za varnost države, ali za njene politične oziroma gospodarske koristi na kateremkoli področju, opredeljenem v 5. členu ZTP, vključno s področjem obveščevalno varnostnih dejavnosti. Še težje pa si je po mnenju prosilca predstavljati in razumeti, da ob pravilni in zakoniti uporabi določil ZTP in podredno pravilni uporabi izjeme dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, zaradi tajnosti podatkov, ni možen delni dostop do zahtevanega dokumenta, ki tajne podatke vsebuje. Ker izpodbijane odločbe zaradi odsotnosti konkretizirane obrazložitve razlogov, ki dejansko onemogočajo vsaj delni dostop ne vsebuje, tudi v tem delu po prepričanju prosilca ni možen učinkovit preizkus izpodbijane odločbe. Ob tem ni nepomembno, da je izjema od dostopa do informacij javnega značaja "tajni podatke" in ne »tajni dokument«. Zakaj tajnega podatka iz zahtevanega dokumenta ni možno izločiti na način kot ga določa 7. člen ZDIJZ, iz izpodbijane odločbe ne izhaja in zato njen preizkus ni mogoč. Iz vsega navedenega tako izhaja , da je pritožba utemeljena saj (i) dejansko stanje ni bilo ugotovljeno v celoti in popolnoma, ker ni ugotovljeno ali so izpolnjeni vsi materialno pravni in procesno pravni pogoji za določitev tajnosti podatkov in s tem obstoj izjeme od dostopa zaradi tajnosti podatkov v zahtevanem dokumentu, (ii) da so absolutno kršena bistvena pravila upravne postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti in (iii) da je bil kršen materialni predpis, ker ni bil pravilno uporabljen institut delnega dostopa. Prosilec je zato predlagal, da organ izpodbijano odločbo odpravi, v ponovnem postopku popolnoma in v celoti ugotovi resnično dejansko stanje in ponovno odloči. V nasprotnem primeru pa pritožbo, skupaj z vso relevantno dokumentacijo, posreduje v reševanje IP. Izpostavil je tudi določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki opredeljuje absolutne in relativne izjeme dostopa do informacij javnega značaja, v povezavi z drugim odstavkom 21. člena ZDIJZ, iz katerih izhaja pravica in dolžnost predstojnika, da tudi brez (izrecne) zahteve prosilca (samoiniciativno), oceni ali je morda javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Iz ustavno zapovedane pozitivne obveznosti države oziroma njenih organov pri zagotavljanju in uresničevanju temeljnih človekovih pravic, med katere sodi tudi pravica iz drugega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije[2], pridobiti informacijo javnega značaja, ideje in namena ZDIJZ, ki to ustavno pravico na zakonski ravni konkretizira, človek v odprti družbi in demokratični pravni državni (upravičeno) pričakuje, da bi to svojo zakonsko obveznost predstojnica organa opravila. Morda jo je, vendar tudi tega iz izpodbijane odločbe ni moč razbrati, kaj šele prebrati in posledično preizkusiti. Ali ni tudi odsotnost te ocene predstojnika kršitev zadnjega dela določbe drugega odstavka 21. člena ZDIJZ. Verjetno je to pričakovanje z vidika dosedanje prakse organa pretirano, a kot državljan v okviru civilnega nadzora nad uresničevanjem javnega interesa, ki ga izraža veljavni ZDIJZ, meni, da je takšna uporaba določbe drugega odstavka 21. člena ZDIJZ v predmetnem postopku dolžnostno ravnanje predstojnika. Meni tudi, da bi tovrstne dokumente, ki so predmet zaprosila in sporočajo, da organi državne uprave uresničujejo inšpekcijske ukrepe ter tako zagotavljajo in izboljšujejo pogoje za zakonito in pravočasno uresničevanje pravic posameznikov, moral organ v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZDIJZ in ob upoštevanju izjem iz 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, proaktivno objaviti oziroma sam prepoznati kot informacijo javnega značaja po sedmi točki 10. člena ZDIJZ. Pomen in namen določb 10. člena ZDIJZ je namreč nedvomno v proaktivnem zagotavljanju in uresničevanju javnega interesa oziroma transparentnosti delovanja javne uprave.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-97/2020/4 z dne 10. 12. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil kopije dokumentov zadeve št. 090-97/2020. Pojasnil je tudi, da je glede na pritožbene navedbe prosilca ponovno preveril pravilnost odločitve. Dokument je v celoti opredeljen s stopnjo tajnosti ZAUPNO na podlagi ZTP, kar pomeni, da je organ v zvezi z njim dolžan upoštevati vsa določila za ravnanje z dokumenti in njihovimi vsebinami, ki imajo določeno stopnjo tajnosti na podlagi ZTP. Organ ga je tako tudi obravnaval kot izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument je izdelala SOVA in mu tudi določila stopnjo tajnosti ter izdelala oceno možnih škodljivih posledic, ki pa je organu ni posredovala. Prosilec v pritožbi ni zahteval umika stopnje tajnosti, niti ni navedel nobenega razloga, zakaj meni, da naj bi javni interes za razkritje kljub oznaki tajnosti prevladal nad interesi, zaradi katerih so zahtevani podatki varovani. Organ tako ni videl razloga za odpravo svoje odločitve in posledično ponovno odločanje.

 

IP je z elektronski dopisom, št. 090-297/2020/2 z dne 16. 12. 2020, pozval SOVO na predložitev ocene možnih škodljivih posledic, na podlagi katere je predmetno poročilo označeno s stopnjo tajnosti ZAUPNO. SOVA je v svojem odgovoru IP, št. 061-1/2020/14 z dne 16. 12. 2020 pojasnila, da je predmetnemu dokumentu določila stopnjo tajnosti na podlagi stopnje tajnosti podatkov v dokumentu organa, št. 0610-53/2019-26 z dne 2. 9. 2020, ki mu je bila stopnja tajnosti določena z oceno možnih škodljivih posledic z dne 2. 9. 2020. Stopnjo tajnosti je tako določila v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZTP, ki določa, da se mora dokumentu, ki je sestavljen iz podatkov, ki so že bili določeni za tajne, določiti najmanj taka stopnja in rok tajnosti, kot jo ima uporabljen podatek najvišje stopnje oziroma najdaljšega roka trajnosti. Poročilo SOVE o izvedenih ukrepih se namreč po naravi zadeve nanaša na predhodni dokument organa št. 0610-53/2019-26 z dne 2. 9. 2020, zato vsebuje tudi podatke iz tega dokumenta. SOVA tako z oceno možnih škodljivih posledic za dokument št. 0610-53/2019-26 z dne 2. 9. 2020 ne razpolaga.

 

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa, 17. 12. 2020, opravil ogled brez prisotnosti strank (ogled in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. IP se je pri tem seznanil z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca, in pridobil tudi oceno možnih škodljivih posledic za zapisnik organa z dne 2. 9. 2020, kateremu je sledilo predmetno poročilo SOVE. Iz te ocene in tudi pojasnil organa na ogledu in camera izhaja, da je bil zapisnik organa št. 0610-531/2019-26 z dne 2. 9. 2020, v delu označen kot tajen zaradi vpogleda v podatke SOVE, označene s stopnjo tajnosti INTERNO IN TAJNO.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki, vendar ugotavlja tudi, da o zahtevi prosilca ni odločil pristojni organ, kar pojasnjuje v nadaljevanju.

 

Na podlagi prvega odstavka 21. člena ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami ZUP. Če se prosilec v svoji zahtevi sklicuje na javni interes, ki je opredeljen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, pa je v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZDIJZ, v primeru, ko je zavezan organ državne uprave, kamor sodi tudi organ, pristojna o zahtevi prosilca na predlog predstojnika organa, odločiti Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada). IP ugotavlja, da je prosilec v svoji zahtevi navedel, citirano: »V kolikor zahtevani dokumenti/poročila SOVE, o realizaciji inšpekcijskih odrejenih pripravljalnih ukrepov vsebujejo tudi podatke, ki so po zakonu izjema od informacij javnega značaja prosim, da se dostop do zahtevanih informacij dovoli, če je javi interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Sicer pa prosim za delni dostop.« Po oceni IP ni dvoma, da se je prosilec v zahtevi skliceval na javni interes, saj je dejansko »citiral« del uvodnega dela določbe drugega odstavka 6. člena, s čimer je organ pozval, v primeru, da bo ugotovil obstoj izjem, k izvedbi »testa tehtanja javnega interesa«. Prosilec sicer ni navedel številke člena, kar pa ne more biti razlog, da organ predlogu prosilca ne bi sledil. V 17. členu ZDIJZ je namreč izrecno navedeno, da prosilcu ni treba »pravno utemeljiti zahteve«.

 

Ker se je torej prosilec v zahtevi skliceval na javni interes, bi moral organ postopati v skladu z 21. členom ZDIJZ in tako zahtevo, skupaj s predlogom odločitve, poslati v odločitev pristojnemu organu, to je v skladu s prvo alinejo drugega odstavka tega člena, ker organ spada med organe državne uprave, Vladi. Zoper odločitev Vlade pa je, upoštevajoč četrti odstavek 21. člena ZDIJZ, dovoljena pritožba, o kateri odloča IP.

 

V skladu s 1. točko drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, na katere mora v skladu z drugim odstavkom 247. člena ZUP paziti organ druge stopnje (torej tudi IP) po uradni dolžnosti, v vsakem primeru šteje, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ. V okviru določb o odločanju organa druge stopnje o pritožbi ZUP v 250. členu tudi posebej določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je izdal odločbo prve stopnje nepristojen organ, jo odpravi po uradni dolžnosti in pošlje zadevo v rešitev pristojnemu organu.

 

Organ je s tem, ko zahteve prosilca, v kateri se je le-ta skliceval na javni interes, skupaj s predlogom odločitve ni poslal v odločitev Vladi kot pristojnem organu, oziroma ko je sam odločil o tej zahtevi, čeprav zanjo ni bil pristojen, storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

 

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, je treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, saj glede na naravo ugotovljenih kršitev IP le-teh ne more odpraviti sam, ampak jih lahko le organ prve stopnje. Organ oziroma njegov predstojnik je namreč tisti, ki mora v skladu z drugim odstavkom 21. člena in četrtim odstavkom 24. člena ZDIJZ pripraviti predlog odločitve in skupaj s tem predlogom poslati zahtevo prosilca v odločitev Vladi. Glede na navedene določbe ZDIJZ IP tako ne more zadeve poslati sam v rešitev pristojnemu organu, zato je IP k temu zavezal organ, pri čemer je določil, da 15 dnevni rok začne teči od prejema te odločbe, smiselno upoštevajoč 15 dnevni rok iz četrtega odstavka 24. člena ZDIJZ od prejema zahteve. Vlada mora v skladu s slednjo določbo o zahtevi odločiti v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

 

Ker je IP po uradni dolžnosti odpravil izpodbijano odločbo že zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, se podrobneje ni opredeljeval do pritožbenih ugovorov. Pripominja pa, da se mora pristojni organ, torej Vlada, opredeliti do formalnih in materialnih pogojev za določitev dokumenta za tajnega to je – Poročila SOVE o izvedenih ukrepih, na katere je opozoril v pritožbi tudi prosilec. Ob tem IP pripominja, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka, upoštevaje določbe 5. in 13. člena ZTP, formalni pa zajema tri elemente, in sicer lahko določi podatek za tajnega le pooblaščena oseba (prim. 10. člen ZTP), izdelana mora biti pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP), in dokument mora biti označen pravilno (prim. 17. čl. ZTP).

 

Glede na vse zgoraj navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi 250. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11.

[2] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.