Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 22.11.2019
Title: prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Number: 090-214/2019
Category: Razno
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje prijav in pobud podanih v konkretnem inšpekcijskem postopku. Organ je prosilcu posredoval tri anonimizirane dokumente, v preostalem delu pa je njegovo zahtevo zavrnil zaradi varovanja tajnosti vira prijave in varovanja osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so predmet zahteve prijave oz. pobude, ki jih je organu pošiljal prosilec sam oz. skupaj z drugimi osebami ter dokumenti, ki jih je organ posredoval prosilcu v povezavi z njegovimi prijavami. Ob pregledu vseh dokumentov je IP ugotovil, da gre za dokumente, s katerimi prosilec nedvomno že razpolaga, zato v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa. Z dostopom prosilcev do lastnih vlog, vloženih pri organu, oz. do vlog, ki jih je prosilec že prejel od organa, namreč ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ. IP je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-214/2019/3

Datum: 22. 11. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 8. 2019, zoper dopolnilno odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Linhartova cesta 7 a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-033-2019/4, z dne 5. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca zoper dopolnilno odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport št. 090-033/2019/4 z dne 5. 8. 2019 se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 2. 7. 2019 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v elektronski obliki na elektronski naslov zahteval vse dokumente, dopise, uradne zaznamke in uradne zaznamke telefonskih pogovorov ipd., ki jih je organ izdelal, prejel ali kako drugače pridobil v postopku št. 20102-450-2018. Zahteval je tudi izpis vseh odprtih zadev ali postopkov, ki jih organ vodi v zvezi z OŠ Mirana Jarca Črnomelj v trenutku priprave podatkov.

 

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. 090-033/2019/2 z dne 29. 7. 2019. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 29. 7. 2019 vložil pritožbo, saj zavezanec ni posredoval vseh podatkov, med drugim mu tudi ni posredoval prijave/pobude, kot tudi ne dopolnilnih pobud oz. se do njih ni niti opredelil, niti jih ni omenil ali zavrnil.

 

Organ je glede dokumentov, o katerih se v prvotnem postopku ni opredelil, izdal dopolnilno odločbo. Organ je na podlagi dopolnilne odločbe prosilcu posredoval tri anonimizirane dokumente, v preostalem delu pa je njegovo zahtevo zavrnil zaradi varovanja tajnosti vira prijave in varovanja osebnih podatkov.  V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da se na podlagi vsebine in poznavanja okoliščin, lahko razbere prijavitelj v inšpekcijskem postopku. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Ob pregledu vsebine pritožbe in posredovanih prilog v pritožbi, je organ zavrnil zahtevo prosilca, saj se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Prosilec je dne 7. 8. 2019 vložil pritožbo tudi zoper dopolnilno odločbo organa, pri čemer dodaja, da je bilo posredovanih zelo malo informacij in ključni problem pristranskega posredovanja ostaja, saj elektronsko sporočilo z dne 21. 8. 2018 ni bilo posredovano, organ pa se do njega ni opredelil v odločbi. Organ je v izreku posplošeno navedel elektronske dopise, iz katerih ni možno razbrati, ali so od prijavitelja in iz tega sklepati, da gre iz njih razbrati prijavitelja. Glede na prakso IP prosilec meni, da je možno prijave vsaj delno posredovati prosilcu.

 

Organ je pritožbo prosilca zoper dopolnilno odločbo odstopil IP v reševanje z dopisom št. 090-033-2019/7 z dne 8. 8. 2019. Poleg odstopljene pritožbe je organ IP posredoval tudi vso dokumentacijo, ki je bila predmet odločanja.

 

Pritožba se zavrne.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Ob natančnem pregledu celotne dokumentacije, ki je bila predmet odločanja organa v postopku izdaje dopolnilne odločbe, IP ugotavlja, da predstavljajo zahtevani dokumenti elektronska sporočila oz. prijave, dopolnitve prijave in priloge k prijavam in ostalim dopisom, ki jih je sam prosilec pošiljal organu. Med dokumentacijo se nahajajo tudi prijave, ki jih je organu pošiljala kakšna druga oseba, vendar tudi iz teh prijav izhaja, da so bile hkrati s posredovanjem organu posredovane tudi samemu prosilcu, iz vsebine pa izhaja, da gre za skupne prijave, ki jih podaja prosilec v sodelovanju z drugimi osebami. V zadevi so še odgovori in pojasnila, ki jih je organ posredoval prosilcu kot prijavitelju.

 

Ob pregledu vseh dokumentov IP ugotavlja, da gre za dokumente, s katerimi prosilec nedvomno že razpolaga, zato v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa. Z dostopom prosilcev do lastnih vlog, vloženih pri organu, oz. do vlog, ki jih je prosilec že prejel od organa, namreč ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011). Ne glede na dejstvo, da zahtevani dokument obstaja, gre za dokument, s katerim prosilec že razpolaga, saj gre za njegove lastne vloge oziroma odgovore, ki jih je prejel od organa kot odziv na njegove lastne vloge. Tudi pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge, po upravno sodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Posledično je IP pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, ki so bili predmet odločanja v postopku izdaje dopolnilne odločbe, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka