Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 02.09.2019
Title: prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Number: 090-170/2019
Category: Kazenski postopek, Osebni podatek, Tajnost vira
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je zahteval vso dokumentacijo, ki se nanaša na postopek proti dotični osnovni šoli. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil, pri čemer je zavrnil dostop do sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, s sklicevanjem na izjemo iz 3. in 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek in kazenski postopek). Prosilec je v pritožbi oporekal zavrnitvi do sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, hkrati pa navedel, da ni prejel vseh dokumentov (manjkajo dokumenti pod zaporedno št. 10 in 12). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (kazenski postopek) ni podana, je pa podana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek) in 3. odstavka 5.a člena ZDIJZ (tajnost vira), pri čemer ni možna izvedba delnega dostopa. Odločitev organa, da je prosilcu zavrnil dostop do sklepa o zavrženju kazenske ovadbe je bila tako pravilna. Glede dokumentov, za katere je prosilec trdil, da mu jih organ ni posredoval, pa je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, le da niso vsi opremljeni z opravilno številko organa. Za samo seznanitev z zahtevanimi dokumenti oz. z njihovo vsebino v postopku po ZDIJZ ni relevantno, ali je dokument opremljen z opravilno številko organa ali ne. Bistveno je, da gre za vsebinsko identične dokumente, kar pa v konkretnem primeru nedvomno gre. IP je tako pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-170/2019/6

Datum: 2. 9. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 28. 6. 2019, zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-014-2019-3 z dne 14. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

1.    Pritožba prosilca z dne 28. 6. 2019 zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, št. 090-014-2019-3 z dne 14. 6. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 4. 4. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh dokumentov, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb, zoper Osnovno šolo (in podružnice) Stražišče Kranj v obdobju od 3. 10. 2019 do dneva priprave dokumentacije. Prosilec prosi tudi za navedbo, izpis, vseh odprtih postopkov ali prijav v zvezi s prej navedeno osnovno šolo.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-014-2019-3 z dne 14. 6. 2019, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ je zavrnil dostop do sklepa št. KR-KT/50/2019-HD/HD/kš z dne 27. 3. 2019, z obrazložitvijo, da posamezne odločitve tožilstva glede kaznivih dejanj niso zaključene do absolutnega zastaranja, ko je mogoče z novimi dejstvi še dokazovati očitana kazniva dejanja. Prav tako se s tem posega v osebne podatke posameznika.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 28. 6. 2019 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, da se mu zavrne dostop do dokumenta št. KR-KT/50/2019-HD/HD/kš z dne 27. 3. 2019. Prosilec še navaja, da pri dokumentu št. 20102-396-2018/7 manjkata druga in četrta stran, prav tako manjkata dokumenta št. 20102-396-2018/10 in št. 20102-396-2018/12.

 

IP je dne 15. 7. 2019 prejel dopis organa št. 090-014-2019/6 z dne 15. 7. 2019, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ pojasnil, da je pri skeniranju dokumenta št. 20102-396-2018/7 prišlo do napake, zato sta bili manjkajoči strani dokumenta prosilcu naknadno posredovani dne 5. 7. 2019. Prav tako je prosilec že prejel dokumenta št. 20102-396-2018/10 in št. 20102-396-2018/12. Izvedensko mnenje je organ prejel po elektronski pošti in po navadni pošti, zato je pod št. 20102-396-2018/10 evidentirano izvedensko mnenje prejeto po elektronski pošti, pod št. 20102-396-2018/12 pa izvedensko mnenje, s pripadajočo dokumentacijo, prejeto po navadni pošti. Prosilcu so bili tako posredovani vsi dokumenti, razen sklepa št. KR-KT/50/2019-HD/HD/kš z dne 27. 3. 2019. Organ je dopisu priložil tudi dokument št. 20102-396-2018/10 in št. 20102-396-2018/12.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-170/2019/2 z dne 18. 7. 2019 je organ IP posredoval dopis št. 090-014-2019/8 z dne 18. 7. 2019, v katerem je navedel, da dokument št. 20102-396-2018/10 predstavlja izvedensko mnenje Zavoda RS za šolstvo št. 0143-47/2018-5 (10100) z dne 18. 2. 2019. Organ je izvedensko mnenje prejel v več izvodih, zato je bil prosilcu posredovan eden od izvodov, in sicer brez navedene opravilne številke organa (št. 20102-396-2018/10). Skupaj s kopijami izvedenskega mnenja je bila vrnjena tudi dokumentacija, ki je bila predmet izvedenskega mnenja, kar je organ, za potrebe vodenja spisovne zadeve, zavedel pod št. 20102-396-2018/12. Prosilcu je bila tovrstna dokumentacija prav tako že posredovana, res pa je, da tudi v tem primeru brez odtisnjene opravilne številke organa.

 

IP je prosilca dne 19. 8. 2019 z dopisom št. 090-170/2019/4 pozval k opredelitvi, ali je od organa prejel dokument št. 0143-47/2018-5 (10110) z dne 18. 2. 2019 in manjkajoči strani dokumenta št. 20102-396-2018/7.

 

Na poziv IP je prosilec odgovoril po elektronski pošti dne 8. 8. 2019, pri čemer je navedel, da je prejel dokument št. 0143-47/2018-5 (10110) z dne 18. 2. 2019 in manjkajoči strani dokumenta št. 20102-396-2018/7.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot organ državne uprave zavezan po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da dokumenti, s katerimi razpolaga organ, in ustrezajo vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), predstavljajo informacije javnega značaja. Kar pa seveda ne pomeni, da so tovrstne informacije avtomatično tudi prosto dostopne.

 

Organ je zavrnil dostop do sklepa št. KR-KT/50/2019-HD/HD/kš z dne 27. 3. 2019 z obrazložitvijo, da posamezne odločitve tožilstva glede kaznivih dejanj niso zaključene do absolutnega zastaranja, ko je mogoče z novimi dejstvi še dokazovati očitana kazniva dejanja. Prav tako je v konkretnem primeru potrebno upoštevati varstvo osebnih podatkov.

Glede na to, da se je organ skliceval na kazenski postopek je IP uvodoma presojal, ali je podana izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. 

ZDIJZ v 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:

- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in

- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. 

Prvi pogoj je v konkretnem primeru izpolnjen, saj se zahteva nanaša na dokument v zvezi z določeno kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivih dejanj. Nedvomno gre torej za dokument v zvezi s kazenskim pregonom.

Drugi pogoj najprej zahteva, da je postopek še v teku (v katerikoli fazi), in če je v teku, ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka, t.i. škodni test. IP ugotavlja, da predmetni kazenski postopek ni več v teku, saj je bila kazenska ovadba v konkretni zadevi s sklepom zavržena. Postopek v zadevi zavržene kazenske ovadbe tako ni več v teku, za obstoj izjeme pa morata biti nujno podana skupaj oba pogoja. 

Glede navedb organa, da posamezne odločitve tožilstva glede kaznivih dejanj niso zaključene do absolutnega zastaranja, ko je mogoče z novimi dejstvi še dokazovati očitana kazniva dejanja, IP pojasnjuje, da določila 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče tolmačiti tako široko. Iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se lahko zavrne dostop le do podatka, ki se nanaša na konkretni kazenski postopek, zaradi katerega je podatek nastal, postopek pa je še v teku in bi razkritje škodovalo njegovi izvedbi, torej izvedbi kazenskega postopka, v zvezi s katerim je podatek nastal. Zakon torej jasno določa, da se dostop do podatkov iz kazenskega postopka zavrne le v primeru, v kolikor je postopek še v teku in bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi samega postopka, ne pa v primeru, ko je kazenski postopek že zaključen, npr. z zavrženjem kazenske ovadbe. Zakon tako v nobenem delu ne določa, da morajo biti podatki varovani do absolutnega zastaranja, bistveno je le, kot že poudarjeno, da so podatki varovani dokler je postopek še v teku oz. dokler postopek ni zaključen, npr. s sklepom. V konkretnem primeru je kazenski postopek nedvomno zaključen, kar izhaja iz sklepa št. KR-KT/50/2019-HD/HD/kš z dne 27. 3. 2019.

Ker v obravnavanem primeru nista izpolnjena oba pogoja, ki morata biti podana hkrati, IP ugotavlja, da izjema po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

V nadaljevanju je IP presojal tudi obstoj izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek) in 3. odstavka 5.a člena ZDIJZ (tajnost vira).

ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme varstva osebnih podatkov napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nad. ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oz. povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Ur. l. EU, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Uredbe. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Uredba v členu 86 določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Po natančni preučitvi dokumenta je IP ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje podatke o viru prijave in osebne podatke.

Izjema varstva tajnosti vira prijave iz 3. odstavka 5a. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Tajnost prijavitelja kaznivega dejanja določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/13, 23/15 – popr. in 10/17) v 118. členu. IP ugotavlja, da je zahtevani dokument prepreden s podatki, ki opredeljujejo vir prijave.

Obenem IP ugotavlja, da dokument vsebuje podatke o ovadbi določenega posameznika. Podatek o tem, ali se oz. se je zoper določenega posameznika vodil določen postopek in kateri (policijski, predkazenski, kazenski ali drugi), je osebni podatek posameznika. Gre namreč za podatek, ki se nanaša na določljivega posameznika, kar zadostuje, da lahko podatek opredelimo kot osebni podatek.

Ker razkritje osebnih podatkov predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja le-teh potrebno ugotoviti, ali je za to podana pravna podlaga. Po pregledu dokumenta in preučitvi možnih pravnih podlag za razkritje osebnih podatkov IP ugotavlja, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov, ki se nahajajo v zahtevanem dokumentu, ne obstaja.

V nadaljevanju je IP presojal, ali je kljub podanim izjemam od dostopa, možen delni dostop do dokumenta na podlagi 7. člena ZDIJZ. Po podrobnem pregledu zahtevanega dokumenta je IP ocenil, da tudi delni dostop v konkretnem primeru ne bi bil mogoč. Varovani osebni podatki se namreč prepletajo skozi celotno vsebino dokumenta z drugimi podatki, zato bi prosilec, kljub izločitvi izjem, poznal njegovo vsebino in tako organ ne bi mogel niti z izločitvijo osebnih podatkov oz. podatkov, ki bi varovale vir prijave, varovati oz. zagotoviti njihove zaupnosti. Prav tako IP ocenjuje, da bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imel več svoje vsebine in bi zato bil brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da ni prejel dokumentov št. 20102-396/2018/10 in št. 20102-396-2018/12 je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ s strani Zavoda RS za šolstvo dne 19. 2. 2019 po elektronski pošti prejel izvedensko mnenje št. 0143-47/2018-5 (10110) z dne 18. 2. 2019, katerega je zavedel pod opravilno št. 20102-396-2018/10. Izvedensko mnenje je organ, skupaj s pripadajočo dokumentacijo, v več izvodih, prejel tudi po navadni pošti, in sicer dne 20. 2. 2019, prejem pa zavedel pod opravilno št. 20102-396-2018/12. Na podlagi odstopljene dokumentacije organa, navedb organa in navedb prosilca, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval enega od prejetih izvodov dokumentacije, zavedene pod opravilno št. 20102-396/2019/10 in št. 20102-396-2019/12, le da jih je prosilcu posredoval na način, da ti niso opremljeni z žigom organa oz. z opravilno številko organa (št. 20102-396/2019/10 in št. 20102-396-2019/12). IP v tem delu dodaja, da za samo seznanitev z zahtevanimi dokumenti oz. z njihovo vsebino ni relevantno, ali je dokument opremljen z opravilno številko organa ali ne. Bistveno je, da gre za vsebinsko identične dokumente, kar pa v konkretnem primeru nedvomno gre.

Prav tako je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec od organa že prejel manjkajoči strani dokumenta št. 20102-396-2018/7, kar je potrdil tudi prosilec v elektronskem sporočilu z dne 8. 8. 2019.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-014-2019-3 z dne 14. 6. 2019, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka