Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 23.05.2019
Title: prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Number: 090-79/2019
Category: Kazenski postopek, Tajnost vira
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka je bil zavrnilni del odločbe organa o dostopu do vseh dokumentov iz postopkov, ki so se vodili zoper določen zavod. Organ se je v zavrnilnem delu skliceval na izjemo varstva kazenskega pregona, varstva osebnih podatkov in tajnosti vira prijave. IP je pritožbi delno ugodil in odločil, da izjema varstva kazenskega pregona za dva od zahtevanih dokumentov ni podana, saj je ugotovil, da sta sestavljena zaradi procesnih dejanj v inšpekcijskem postopku in da ne razkrivata vsebine kazenskega postopka ter ocenil, da škoda kazenskemu postopku ne bi mogla nastati. Glede izjeme varstva tajnosti vira prijave je IP ugotovil, da je ta podana, saj je vsaj posredno mogoče ugotoviti identiteto prijavitelja, zaradi česar bi bila z razkritjem dokumentov ogrožena tajnost vira prijave. Glede dokumenta Pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti pa je IP ugotovil, da organ ni postopal pravilno, ko je dostop do tega dokumenta v celoti zavrnil. Pri navedenem dokumentu gre namreč za tipsko pogodbo med Zavodom in starši, pri kateri je z anonimizacijo vir prijave mogoče prekriti in ga s tem varovati na način, da ni več določljiv.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-79/2019/2
Datum: 23. 5. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 3. 2019, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 8. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 27. 3. 2019 se delno ugodi in se odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport št. 090-0292018-15 z dne 8. 3. 2019 v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na njegov elektronski naslov …. naslednje dokumente:
-    Pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti, v kateri se prekrijejo vsi podatki o starših oziroma zakonitih zastopnikih in otrocih v navedbi staršev kot sopogodbenikov v uvodu in v 1. alineji člena I. ter v členu VII. telefonska številka staršev,
-    št. 10002-004/2018-23 z dne 15. 10. 2018, v katerem se prekrije telefonska številka in
-    št. 10002-004/2018-24 z dne 16. 10. 2018.

2.    V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 19. 10. 2018 na organ naslovil vlogo, v kateri je na podlagi določb ZDIJZ zahteval, da mu organ: I. posreduje vse informacije javnega značaja dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali drugo dokumentarno gradivo, ki ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb zoper zavod oz. v zvezi z zavodom ali od zavoda .... od 1. 1. 2009 do vključno 19. 10. 2018, II. navede, izpiše vse odprte postopke in prijave v zvezi s tem zavodom, III. navede, izpiše vse odprte postopke in prijave v zvezi z javnim zavodom …. ter IV. navede, izpiše vse zaključene postopke v zvezi z javnim zavodom …. Pri tem je navedel, da želi kronološko zaporedje dokumentov v elektronski obliki ter obvestilo o višini stroškov, ki bi jih morebiti organ odmeril.

Organ je z odločbo št. 090-033-2018-4 z dne 20. 12. 2018 zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov glede Zavoda …. (v nadaljevanju Zavod), od 1. 1. 2009 do vključno 19. 10. 2018, ki jo je prosilec v svoji vlogi označil z I., v celoti zavrnil zaradi varovanja tajnosti vira prijave, varovanja osebnih podatkov in zaradi varovanja podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njihovo razkritje škodovalo njihovi izvedbi. Prosilec se je zoper navedeno odločbo pritožil. IP je pritožbi ugodil in vrnil zadevo v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ dne 8. 3. 2019 izdal izpodbijano odločbo št. 090-033-2018-15 (v zvezi s sklepom o popravi pomote št. 090-033-2008-17 z dne 28. 3. 2019), s katero je iz razloga varovanja tajnosti vira prijave in varovanja osebnih podatkov zavrnil dostop do naslednjih dokumentov (v nadaljevanju zahtevani dokumenti):
- Zapisnik o sprejemu ustne vloge št. 10002-004-2018-1 z dne 28. 9. 2018,
- Zapisnik o sprejemu ustne vloge št. 10002-004-2018-2 z dne 28. 9. 2018,
- Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-3 z dne 28. 9.2018,
- Elektronska pošta pobudnice s prilogo z dne 2.10. 2018 (dokument 10002-004-2018/5),
- Zapisnik o podani izjavi priče št. 10002-006/2018-22,
- Zapisnik o podani izjavi priče št. 10002-004/2018-30 z dne 18. 10. 2018,
- Fotokopije elektronskih sporočil med starši otrok, pridobljeni s strani prič – Priloga v zadevi 10002-004/2018,
- Elektronska pošta pobudnika z dne 4. 10. 2018 s Pogodbo o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti (dokument št. 10002-4/2018/9).
Iz razloga varovanja osebnih podatkov in zaradi varovanja podatkov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim pa naslednje dokumente:
- Obvestilo in zaprosilo Policije št. 2300-2940/2018/6,
- Elektronsko obvestilo Policije z dne 8.10. 2018,
- Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-7 z dne 4.10.2018,
- Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-23 z dne 15. 10. 2018,
- Dopis na Policijo št. 1002-004-2018-24 z dne 16. 10. 2018.

V obrazložitvi je organ pojasnil, da se dokumenti iz prve alineje nanašajo na sporočila s strani pobudnikov, priložene elektronske pošte, telefonska sporočila in dokumente, s katerimi so potrjevali svoje navedbe in pomenijo poleg osebnih podatkov tudi vir prijave v inšpekcijskem postopku. Iz podane prijave, vsebine, naslovov se lahko razbere prijavitelj v inšpekcijskem postopku. Zavrnjeni dokumenti iz druge alineje izreka izpodbijane odločbe pa se nanašajo na dokumente s podatki, ki so potrebni za obravnavo predmetne zadeve v kazenskem postopku, vsebujejo pa tudi osebne podatke. Organ je pri tem navedel, da delni dostop ni mogoč. Ker so se med zahtevanimi dokumenti nahajali tudi dokumenti tretje osebe, jo je uradna oseba organa povabila, da se opredeli do teh dokumentov. Varuhinja predšolskih otrok je pojasnila, da pogodbe predstavljajo poslovno skrivnost in osebne podatke. Po mnenju organa je podala subjektivni kriterij in sama s svojo voljo označila podatke kot zaupne, ni pa v nadaljevanju izkazovala škode za njeno delovanje in ni dodatno priglasila stranske udeležbe. Uradna oseba organa je zaključila, da ti dokumenti predstavljajo izjemo vira prijave in osebne podatke. Sklepno je organ še navedel, da je prosilcu omogočil dostop do določenih dokumentov v obliki delnega dostopa. Pri tem sicer ni navedel, katere dokumente je prosilcu posredoval na ta način, vendar to ni predmet pritožbe in tako tudi ne tega pritožbenega postopka.

V pritožbi prosilec navaja, da je organ navedel neutemeljene razloge za zavrnitev njegove zahteve oziroma sploh ni navedel, da zahtevek zavrača. Navaja, da je bila odločba površno narejena in izvedena in da nosi datum 8. 3. 2019, čeprav je bila poslana 19. 3. 2019. Meni, da bi organ lahko izvedel delni dostop. Glede dokumentov, pri katerih se je organ skliceval na izjemo kazenskega pregona, prosilec meni, da je policija svoje delo že zaključila in ga predala tožilstvu, zato je zavrnitev neupravičena.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-033-2018-19 z dne 1. 4. 2019, poslal IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Uvodoma se IP opredeljuje do pritožbene navedbe, v kateri prosilec očita organu, da je na odločbi naveden datum izdaje odločbe 8. 3. 2019, odločbo pa je prejel šele 20. 3. 2019. Glede navedene pritožbene navedbe IP pojasnjuje, da je iz dokumentov zadeve razvidno, da je datum izpodbijane odločbe 8. 3. 2019, prosilcu je bila odločba odposlana 18. 3. 2019, vročena pa 20. 3. 2019. Prosilec v svojih navedbah organu ne očita prekoračitve roka za izdajo odločbe, ampak pozno odpremo odločbe. IP ugotavlja, da ZUP in ZDIJZ predvidevata sankcijo za neizdajo odločbe (pritožba zaradi molka organa), ki pa tudi ni predmet pritožbenega postopka, če je odločba bila izdana. Niti ZUP in tudi ne ZDIJZ pa ne omogočata stranki varstva v primeru zastoja pri odpremi dokumenta. Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/18, v nadaljevanju Uredba) predvideva, da je dokument odpremljen naslednji dan po njegovi pripravi (67. člen). Ker je nadzor nad izvajanjem Uredbe poverjen upravni inšpekciji, ministrstva, pristojnega za javno upravo, navedbe v zvezi s pozno odpremo izpodbijane odločbe ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka in tako niso relevantne za ta pritožbeni postopek.

Prav tako niso (več) pravno relevantne navedbe prosilca, s katerimi je v pritožbi grajal pomanjkljivosti izreka z navedbo, da je ta površen, ker je organ v izreku izpodbijane odločbe izpustil besedo »zavrnil«. Kot je razvidno iz popravnega sklepa št. 090-033-2018-17 z dne 28. 3. 2019, ki ga je organ izdal po prejemu pritožbe, je organ besedilo izreka v šesti vrstici prvega odstavka točke 1. dopolnil z besedilom »se zavrne dostop do dokumentov«. Po presoji IP je organ z navedeno popravo očitno pomanjkljivost saniral na način, da se izpodbijano odločba da preizkusiti, zato so navedbe prosilca s tem v zvezi neutemeljene.

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja. Ker je organ utemeljeval zavrnitev dostopa do dokumentov s sklicevanjem na izjeme od prostega dostopa, je IP v nadaljevanju presojal, ali so zatrjevane izjeme podane.

1. O izjemi varstva kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da se organ sklicuje na navedeno izjemo z vidika varstva kazenskega postopka, se bo IP v nadaljevanju opredelil do zatrjevane izjeme.

Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, in nasl.; v nadaljevanju: ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 58/11 in nasl.; v nadaljevanju ZDT-1) posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Iz ustaljene prakse IP izhaja, da zato IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:
- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in
- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

Iz izpodbijane odločbe in predloženih dokumentov izhaja, da je organ v ponovnem postopku sledil napotilom IP in v skladu s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja opravil poizvedbo na Policiji in na Vrhovnem državnem tožilstvu. V odgovoru Policije z dne 15. 2. 2019 je bilo pojasnjeno, da obstajajo razlogi za zavrnitev dokumenta št. 2300-2940/2018/6 z dne 1. 10. 2018 zaradi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je Policija vso dokumentacijo v zvezi z zadevo skupaj s podano kazensko ovadbo odstopila na Okrožno državno tožilstvo, je organ opravil poizvedbo tudi pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Slednje je pojasnilo, da v zvezi z Zavodom tožilska odločitev še ni dokončno sprejeta, zato obstajajo razlogi za zavrnitev dostopa na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V nadaljevanju IP navaja okviren potek kazenskega postopka. V skladu s prvim odstavkom 145. člena ZKP so dolžni vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Ovadba se poda pristojnemu državnemu tožilcu pisno ali ustno, če je podana sodišču, policiji ali nepristojnemu državnemu tožilcu, pa jo ta sprejme in takoj pošlje pristojnemu državnemu tožilcu (prvi in tretji odstavek 147. člena ZKP). IP navaja še sodbo Upravnega sodišča št. I U 1324/2009-13 z dne 25. 11. 2009, iz katere izhaja, da zakonska določba 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne določa, da bi moral biti zahtevani podatek od vsega začetka ustvarjen zaradi kazenskega pregona, ampak da je bil pridobljen zaradi kazenskega pregona, torej ne glede, kdaj je bil pridobljen zaradi kazenskega pregona.

Glede dokumentov, ki jih je organ navedel v drugi alineji prve točke izreka, izhaja, da so vsi dokumenti pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. Kot izhaja iz odgovora Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. Tu 14-20/2019/15/KM/ng z dne 27. 2 2019 pa je predmetni predkazenski postopek še v teku. Ker se je glede zahtevanih dokumentov opredelilo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki je (bilo) v času odločanja organa v ponovnem postopku pristojno za vodenje kazenskega pregona in tako pristojno podati mnenje o škodi za postopek, ni utemeljena in tudi ne pravno relevantna pritožbena trditev, da škoda ni podana, ker o kazenskem pregonu odloča tožilstvo. Ker je Okrožno državno tožilstvo v času, ko je organ odločal o zahtevi za posredovanje dokumentov, pristojno za vodenje kazenskega pregona, je bilo tudi pristojno podati mnenje glede škode, ki bi nastala predkazenskemu postopku, glede vseh dokumentov, ki se nanašajo na zadevni kazenski pregon, ne glede na čas njihovega nastanka.

V nadaljevanju izjema varstva kazenskega pregona organ zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka. Ogrozitev mora ob tem biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Upoštevati je potrebno tudi 13. člen Uredbe, na podlagi katere organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Pri izvajanju škodnega testa je tako potrebno mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Kot že navedeno, je organ pridobil mnenje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, iz katerega izhaja, da bi po njihovi oceni z razkritjem dokumenta »Obvestilo in zaprosilo Policije št. 2300-2940/2018/6« nastale škodne posledice za izvedbo predkazenskega postopka. Ker se je Okrožno državno tožilstvo opredelilo le do navedenega dokumenta, saj ga je organ tudi le k temu pozval, je IP v nadaljevanju presojal, ali to velja tudi za ostale dokumente, glede katerih se je organ skliceval na izjemo varstva kazenskega pregona.

Glede na vsebino dokumentov IP ugotavlja, da dokumenta »Elektronsko obvestilo Policije z dne 8. 10. 2018« in »Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-7 z dne 4. 10. 2018«, vsebujeta povzetek dokumenta »Obvestilo in zaprosilo Policije št. 2300-2940/2018/6«, in sta tako glede sporočilne vrednosti in vpliva na tek kazenskega postopka, v bistvenem podobna. IP zato zaključuje, da se je organ utemeljeno skliceval na varstvo kazenskega pregona in tako na 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede vseh treh dokumentov. Glede na navedeno je pritožba v tem delu neutemeljena in jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Drugače pa velja za Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-23 z dne 15. 10. 2018 in Dopis na Policijo št. 1002-004-2018-24 z dne 16. 10. 2018. IP ugotavlja, da je vsebina obeh poizvedba organa na Policijo za pridobitev določenih podatkov. Iz navedenih dokumentov izhaja, da sta sestavljena zaradi procesnih dejanj v inšpekcijskem postopku in da po vsebini ne razkrivata vsebine kazenskega postopka. Zaradi navedenega IP ocenjuje, da škoda kazenskemu postopku ne bi mogla nastati in tako izjema varstvu kazenskega pregona ni podana. V tem delu je organ na podlagi ugotovljenih dejstev napačno uporabil materialni pravni predpis in napačno odločil, da je izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana tudi glede teh dveh dokumentov. Po presoji IP je pritožba v tem delu utemeljena in ji je IP ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 2. alineji 1. točke izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delih, v katerih mora organ v teh dokumentih prekriti varovane podatke, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

2. O izjemi varovanja tajnosti vira prijave

V prvi alineji izpodbijane odločbe se je organ glede dostopa do osmih, tam navedenih, dokumentov, skliceval na izjemo varovanje tajnosti vira iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljnjem besedilu ZIN), v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Treba pa je poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom.

IP je z vpogledom v spisovno dokumentacijo, in sicer v dokumente, ki so bili predmet obravnave organa v tem delu, ugotovil, da je organ pravilno zaključil, da je glede naslednjih dokumentov podana izjema varovanja vira prijave: Zapisnik o sprejemu ustne vloge št. 10002-004-2018-1 z dne 28. 9. 2018, Zapisnik o sprejemu ustne vloge št. 10002-004-2018-2 z dne 28. 9. 2018, Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-3 z dne 28. 9.2018, Elektronska pošta pobudnice s prilogo z dne 2.10. 2018 (dokument 10002-004-2018/5), Zapisnik o podani izjavi priče št. 10002-006/2018-22, Zapisnik o podani izjavi priče št. 10002-004/2018-30 z dne 18. 10. 2018, Fotokopije elektronskih sporočil med starši otrok, pridobljeni s strani prič – Priloga v zadevi 10002-004/2018, Elektronska pošta pobudnika z dne 4. 10. 2018. Glede teh dokumentov je IP ugotovil, da je iz njih vsaj posredno mogoče ugotoviti identiteto prijavitelja, zaradi česar bi bila z njihovim razkritjem ogrožena tajnost vira prijave. V navedenih dokumentih ni mogoče uporabiti niti instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ni mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Dokumenti se namreč vsebinsko nanašajo na posamezne dogodke in konkretne osebe in se iz njih da sklepati na določenega prijavitelja. Glede na navedeno je pritožba v tem delu neutemeljena in jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Glede dokumenta Pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti (dokument št. 10002-4/2018/9), pa je IP ugotovil, da organ ni postopal pravilno, ko je dostop do tega dokumenta v celoti zavrnil. Pri navedenem dokumentu gre namreč za tipsko pogodbo med Zavodom in starši, pri kateri je z anonimizacijo vir prijave mogoče prekriti in ga s tem varovati na način, da ni več določljiv. Pri tem dokumentu je torej delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ mogoč. S prekritjem določenih podatkov v tem dokumentu se posledično ne da sklepati na določenega posameznika, saj ne gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, iz katerih bi bilo mogoče razbrati vir prijave. IP je posledično pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 1. alineji 1. točke izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delih, v katerih mora organ v tem dokumentu prekriti varovane podatke, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

3. Glede delnega dostopa

S to odločbo je IP odločil, da je pritožba utemeljena glede treh dokumentov, in sicer glede Pogodbe o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev, varuške in Zavoda Kengorujčki, dokumenta št. 10002-004/2018-23 z dne 15. 10. 2018 in št. 10002-004/2018-24 z dne 16. 10. 2018. IP je vpogledal v navedene dokumente in ugotovil, da ti vsebujejo določene osebne podatke, in sicer imena in priimke zaposlenih javnih uslužbencev (organa in Policije), staršev, otrok, zakonitega zastopnika Zavoda.

IP pritrjuje organu, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo osebni podatki, ki bi, v primeru, da bi bili razkriti, predstavljali kršitev varstva osebnih podatkov, tako v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), kakor tudi Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Glede osebnih podatkov javnih uslužbencev, ki so v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in je za njihovo razkritje podana zakonska podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za varovane osebne podatek. Posledično IP v dokumentih, ki jih mora organ posredovati prosilcu, ni naložil njihovega prekritja. Enako velja za osebne podatke zakonitega zastopnika Zavoda, ki so javno objavljeni v javnem registru. Glede podatkov, ki so navedeni v prvi točki izreka (telefonska številka, vsi podatki o starših oziroma zakonitih zastopnikih in otrocih) pa IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje, zato je organu naložil, da se v tem delu dokumenti prekrijejo, na način kot izhaja iz prve točke izreka.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka