Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 07.02.2019
Title: prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Number: 090-23/2019
Category: Kršitev postopka, Kazenski postopek
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj ob sklicevanju na izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni ugotovil, kateri od zahtevanih dokumentov so bili posredovani organu, ki vodi kazenski pregon in tudi ni pridobil mnenja tega organa glede konkretnih zahtevanih dokumentov, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. Izpodbijane odločbe se v tem delu tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-23/2019/3

Datum: 7. 2. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …….j (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 1. 2019, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 20. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 7. 1. 2019 se ugodi in se odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport z dne 20. 12. 2018 odpravi ter se vrne zadeva organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 19. 10. 2018 na organ naslovil vlogo, v kateri je na podlagi določb ZDIJZ zahteval, da mu organ: I. posreduje vse informacije javnega značaja (dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali drugo dokumentarno gradivo, ki ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb zoper zavod oz. v zvezi z zavodom ali od zavoda ….. od 1. 1. 2009 do vključno 19. 10. 2018, II. navede, izpiše vse odprte postopke in prijave v zvezi s tem zavodom, III. navede, izpiše vse odprte postopke in prijave v zvezi z javnim zavodom ….. ter IV. navede, izpiše vse zaključene postopke v zvezi z javnim zavodom…. Pri tem je navedel, da želi kronološko zaporedje dokumentov v elektronski obliki ter obvestilo o višini stroškov, ki bi jih morebiti organ odmeril.

 

Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov glede zavoda….. od 1. 1. 2009 do vključno 19. 10. 2018, ki jo je prosilec v svoji vlogi označil z I. (v nadaljevanju zahtevani dokumenti), v celoti zavrnil zaradi varovanja tajnosti vira prijave, varovanja osebnih podatkov in zaradi varovanja podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njihovo razkritje škodovalo njihovi izvedbi. Organ je ugotovil, da zahtevi prosilca ustreza 41 dokumentov, ki se nahajajo v dveh inšpekcijskih zadevah, in sicer št. 10102-069-2014 in št. 10002-004-2018 ter obsegajo naslednje dokumente:

 - Zapisnik o sprejemu ustne vloge št. 10002-004-2018-1 z dne 28. 9. 2010 (pravilno 2018),

 - Zapisnik o sprejemu ustne vloge št. 10002-004-2018-2 z dne 28. 9. 2010 (pravilno 2018),

 - Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-3 z dne 28. 9.2018,

 - Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-4 z dne 28. 9. 2018,

 - Elektronska pošta s prilogo z dne 2.10. 2018 (dokument 10002-004-2018/5),

 - Obvestilo in zaprosilo Policije št. 2300-2940/2018/6,

 - Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-7 z dne 4.10.2018,

 - Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-8 z dne 4.10.2018,

 - Elektronska pošta z dne 4. 10. 2018,

 - Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-10 z dne 5. 10. 2018,

 - Vabilo stranki št. 10002-004-2018-11 z dne 9. 10. 2018,

 - Elektronsko obvestilo Policije z dne 8.10. 2018,

 - Vabilo stranki št. 10002-004-2018-13 z dne 9. 10. 2018,

 - Vabilo priči št. 10002-004-2018-14 z dne 9. 10. 2018,

 - Vabilo stranki št. 10002-004-2018-15 z dne 10. 10. 2018,

 - Poizvedba z dne 10.10. 2018,

 - Odstop TIRS z dne 11. 10. 2018,

 - Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-18 z dne 12. 10. 2018,

 - Odstop IRSD z dne 12.10. 2018,

 - Odstop FURS z dne 12.10. 2018,

 - Vabilo priči št. 10002-004-2018-21 z dne 15.10. 2018,

 - Zapisnik o podani izjavi priče št. 10002-006/2018-22,

 - Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-23 z dne 15. 10. 2018,

 - Dopis na Policijo št. 1002-004-2018-24 z dne 16. 10. 2018,

 - Podatki UE Ljubljana iz RSP z dne 15. 10. 2018,

 - Vabilo priči št. 10002-004/2018-26 z dne 17. 10. 2018,

 - Uradni zaznamek št. 10002-004/2018-27 z dne 27. 10. 2018,

 - Vabilo priči št. 10002-004/2018-28 z dne 17. 10. 2018,

 - Zapisnik o podani izjavi priče št. 10002-004/2018-30 z dne 18. 10. 2018,

 - Fotokopije elektronskih sporočil med starši otrok, pridobljeni s strani prič,

 - Pobuda z dne 3. 11. 2014,

 - Uradni zaznamek z dne 5. 11. 2014,

 - Odstop z dne 17. 11. 2014,

 - Odgovor 900-2745/2014-3 z dne 12. 12. 2014,

 - Poročilo z dne 5. 3. 2015,

 - Zapisnik št. 10102-069-2014,

 - Odločba št. 602-3/2015/16,

 - Vloga za podaljšanje roka z dne 11. 3. 2014,

 - Sklep o podaljšanju roka z dne 16. 3. 2014,

 - Poročilo z dne 14. 4. 2015,

 - Zapisnik št. 10102-069-2014 z dne 4. 5. 2015.

 

Odločil je še, da stroški postopka niso nastali.

V obrazložitvi je organ pojasnil, da so vsi zahtevani dokumenti nastajali tekom inšpekcijskega postopka in so bili prvotno namenjeni ugotavljanju dejanskega stanja v inšpekcijskem postopku, ki je sicer v delu končan, nadaljuje pa se v postopkih pred organi pregona, inšpekcijskih postopkih drugih organov in na podlagi ugotovljenih nepravilnosti v prekrškovnih postopkih organa. Dokumenti, pridobljeni z namenom oziroma sestavljeni zaradi upravnega postopka, služijo namenu ugotavljanja odgovornosti v prekrškovnih postopkih. Ker ti postopki niso zaključeni, bi z razkrivanjem vsebin škodovali nadaljnji izvedbi prekrškovnega postopka pri organu in imeli vpliv tudi na druge postopke, ki se vodijo pred ostalimi organi. Zato je potrebno vse dokumente označiti kot dokumente, ki so namenjeni nadaljnjemu dokazovanju tako v prekrškovnih postopkih inšpekcijskega organa kot nadaljnjih postopkih organov kazenskega pregona. Ker se del argumentacije, izjave in dokazovanje, nanaša tudi na postopek v letu 2014, je organ zavrnil dostop tudi do teh dokumentov. Konkretneje se je organ opredelil do dokumentov, označenih kot vabila stranki, pričam in do dokumenta s podatki UE Ljubljana, glede katerih je ocenil, da bi prosilcu lahko omogočil delni dostop z brisanjem imen, priimkov in naslovov, vendar je ocenil, da bi tovrstni dokument predstavljal le prazen vzorec uradnih pisanj na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku. Navedel je, da tudi sicer drugi dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako se je posebej opredelil do dokumentov, ki se nanašajo na sporočila s strani pobudnikov in glede podanih izjav prič ter navedel, da mednje lahko uvrščamo dokumente z dopisi Policije in UZ o opravljenih telefonskih razgovorih, pri čemer je obrazložil, da te pomenijo poleg osebnih podatkov tudi vir prijave v samem inšpekcijskem postopku in bodo v nadaljevanju pomembni tudi za dokazovanje v drugih postopkih, v postopkih organa pri odločanju o prekrških ter v morebitnih nadaljnjih predkazenskih postopkih. S sklicevanjem na 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14), je utemeljil, da bi razkritje vsebine prijave, ki je bila pomembna v inšpekcijskem postopku, lahko v nadaljevanju škodilo zbiranju informacij, saj bi lahko razkritje vsebine prijave vplivalo na zbiranje dokazov in izpovedovanje prič v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, s tem pa tudi na ugotovljeno dejansko stanje v kazenskem postopku pred organi pregona in na vodenje prekrškovnega postopka pri organu. V svoji obrazložitvi glede zavrnitve prijave organ nadalje navaja »izjemo strankinega pravila« s sklicevanjem na ureditev Zakona o kazenskem postopku, ki omejuje pravice udeležencev kazenskega postopka pri dostopu do dokaznega gradiva v predkazenskem postopku. Svojo obrazložitev zaključi z navedbo, da glede škode, ki bi jo imelo razkritje vseh dokumentov za izvedbo kazenskega postopka, se organ navezuje na že pridobljeno mnenje policije v postopkih, ko je le ta za zbiranje dokazov v predkazenski postopkih razpolagala z ugotovitvami in materialnimi dokazi, zbranimi v inšpekcijskem postopku. Organ še navede, da je bila javnost z vidika dela organa seznanjena z ugotovitvami nadzora in odrejenimi ukrepi.

 

V pritožbi prosilec navaja, da je organ za zavrnitev njegove zahteve navedel neupravičene razloge, ki po njegovem mnenju nimajo dejanske in pravne podlage v zakonu. Meni, da je organ posplošeno navedel razloge, brez da bi se opredelil do posameznega dokumenta. Po njegovem mnenju argumenti, ki jih je podal organ za zavrnitev, ne morejo veljati tudi za dokumente, ki se nanašajo za zadevo iz leta 2014. Ne zdi se mu logično, da bi organ sestavljal prav vse zahtevane dokumente z namenom kazenskega pregona.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-033-2018-7 z dne 23. 1. 2019, poslal IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja. Ker je organ utemeljeval zavrnitev dostopa do dokumentov s sklicevanjem na izjeme od prostega dostopa, je IP v nadaljevanju presojal, ali so zatrjevane izjeme podane.

 

1. Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se organ sklicuje na navedeno izjemo z vidika varstva kazenskega postopka in prekrškovnega postopka. V nadaljevanju se bo IP najprej opredelil do zatrjevane izjeme z vidika kazenskega postopka.

 

1. 1. O izjemi varstva kazenskega postopka

 

Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, in nasl.; v nadaljevanju: ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 58/11 in nasl.; v nadaljevanju ZDT-1) posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Iz ustaljene prakse IP izhaja, da zato IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:

- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in

- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

 

Organ pri sklicevanju na navedeno izjemo navaja, da ta velja za vse zahtevane dokumente, pri tem pa po presoji IP ne izkaže nobenega od zgoraj navedenih dveh pogojev. Iz obrazložitve organa izhaja, da so vsi zahtevani dokumenti nastali zaradi inšpekcijskega postopka pri organu in ne zaradi kazenskega postopka. Torej bi moral organ, da bi bil izpolnjen prvi od zgoraj navedenih pogojev za izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zatrjevati in izkazati, da so bili dokumenti inšpekcijskega postopka posredovani pristojnemu organu za namen kazenskega pregona. Iz posredovanih dokumentov ob pritožbi izhaja le, da organ, ki sicer v zvezi z istim historičnim dogodkom, ki je bil predmet enega od inšpekcijskih postopkov, vodi predkazenski postopek, prosi za posredovanje poročila o ugotovitvah inšpekcijskega postopka, iz razlogov izpodbijane odločbe in v pritožbi predloženih dokumentov, pa ne izhaja, da so bili vsi dokumenti obeh inšpekcijskih postopkov pridobljeni zaradi kazenskega pregona.

V nadaljevanju ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka, t. i. škodni test. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Upoštevati je potrebno tudi 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba), na podlagi katere odloči organ o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku, če prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ. Pri izvajanju škodnega testa je tako potrebno mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka.

 

Glede izpolnjevanja drugega od obeh pogojev, in sicer, da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi kazenskega postopka, pa se je organ v izpodbijani odločbi na splošno skliceval na že pridobljeno mnenje policije v postopkih, ko je le ta za zbiranje dokazov v predkazenskih postopkih razpolagala z ugotovitvami in materialnimi dokazi, zbranimi v inšpekcijskem postopku, ki pa ga v postopku s pritožbo niti ni predložil. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predloženih listin, organ mnenja pristojnega organa o tem, ali bi posamezni zahtevani dokumenti, ki so bili posredovani za namen kazenskega postopka, škodovali izvedbi konkretnega kazenskega postopka, ni posebej pridobival. Izjema varstva kazenskega postopka je namenjena varstvu konkretnega postopka, za katerega le institucija, ki postopek vodi, lahko poda konkretizirano in dovolj utemeljeno mnenje, kakšno škodo bi razkritje določenega dokumenta iz postopka, povzročilo za sam postopek. Organ kot tak ni pristojen ugotoviti, kakšna konkretna škoda bi z razkritjem zahtevanih dokumentov, ki so bili posredovani zaradi kazenskega postopka, nastala in je celotno odločitev oprl na abstraktnem utemeljevanju potencialne škode ter se niti ni spustil v presojo, ali je prosilcu mogoče omogočiti vsaj delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ. Posledično IP ugotavlja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj ni ugotovil, kateri od zahtevanih dokumentov so bili posredovani organu, ki vodi kazenski pregon in tudi ni pridobil mnenja tega organa glede konkretnih zahtevanih dokumentov, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. Izpodbijane odločbe se v tem delu tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

1. 2. O izjemi varstva postopka s prekrški

 

V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev glede zavrnitve dostopa do vseh dokumentov utemeljil na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, sklicujoč se na tek prekrškovnega postopka pri organu. Navedel je, da vsi dokumenti, pridobljeni z namenom oziroma sestavljeni zaradi upravnega postopka inšpekcijskega nadzora, služijo namenu ugotavljanja odgovornosti in dokazovanju v prekrškovnih postopkih. Ker prekrškovni postopki niso zaključeni, bi z razkrivanjem vsebin, dokumentov pridobljenih v inšpekcijskem postopku, škodovali nadaljnji izvedbi prekrškovnega postopka.

IP ugotavlja, da organ nedvomno odloča tudi kot prekrškovni organ na podlagi Zakona o prekrških (ZP-1). Vendar sta postopek inšpekcijskega nadzora in postopek s prekrški dva ločena postopka in ni mogoče slediti razlogom organa, da vsi dokumenti, pridobljeni z namenom oziroma sestavljeni zaradi upravnega postopka, služijo namenu ugotavljanja odgovornosti v prekrškovnih postopkih. Povedano drugače, namen inšpekcijskega postopka je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (tako tudi prvi odstavek drugega člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru), predmet prekrškovnega postopka pa je odločitev o odgovorni osebi za prekršek ter o sankciji za prekršek. Oba postopka sta vsebinsko povezana, saj se lahko nanašata na isto dejansko stanje, dokazi iz inšpekcijskega postopka pa so pod določenimi pogoji lahko podlaga tudi za prekrškovni postopek. Kljub temu IP ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni v zadostni meri ugotovil in obrazložil dejanskega stanja. Namreč za izpolnjevanje obstoja izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ mora inšpekcijski postopek teči, kar pomeni, da mora organ ugotoviti, da se je postopek s prekrški začel in v času odločanja o zahtevi še teče ter ga opredeliti. Prav tako pa mora ugotoviti, kateri konkretni dokumenti, ki so bili predmet zahteve, torej inšpekcijskega postopka, so tudi dokazno gradivo postopka s prekrški. Obenem pa mora glede teh dokumentov konkretizirano opredeliti škodo, ki bi postopku s prekrški nastala, v primeru razkritja dokumentov, ki so bili sicer del inšpekcijskega postopka. Ker organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja, se ni opredelil do vprašanj o tem, kateri od zahtevanih dokumentov so predmet postopka s prekrški in kakšna konkretna škoda bi v postopku s prekrški nastala, v primeru razkritja teh dokumentov, iz izpodbijane odločbe pa tako izostanejo razlogi s tem v zvezi. Izpodbijane odločbe se v tem delu tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

2. Izjema po 5a. členu ZDIJZ

 

2.1. O izjemi varovanja tajnosti vira prijave

 

Na tretji strani obrazložitve se je organ v petem odstavku skliceval na varovanje tajnosti vira glede dokumentov, ki jih je opredelil kot »Dokumenti, ki se nanašajo na sporočila s strani pobudnikov, podanih izjavah prič..«. Ker iz takšne splošne opredelitve dokumentov, do katerih organ zavrača dostop na podlagi izjeme varovanja tajnosti vira, ni razvidno, na katere od 41 dokumentov se razlog varovanja tajnosti vira nanaša, se izpodbijane odločbe tudi v tem delu ne da preizkusiti. Iz v izreku opredeljenih 41 dokumentov namreč izhaja poimenovanje dokumentov kot npr. »fotokopije elektronskih sporočil med starši otrok, pridobljeni s strani prič«, »zapisnik o podani izjavi priče št.«, »uradni zaznamek št.«, in podobno, tako, da ni jasno, glede katerih konkretnih dokumentov se organ sklicuje na varstvo tajnosti vira, slednje pa IP kot pritožbenemu organu onemogoča vsebinski preizkus utemeljenosti razlogov za zavrnitev konkretnega dokumenta, ki naj bi ga ta izjema zadevala. Izpodbijane odločbe se v tem delu tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

IP se pri tem strinja z načelnimi razlogi, ki jih je organ navedel pri tovrstni izjemi. Namreč na podlagi izjeme varovanja tajnosti vira, ki jo določa tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljnjem besedilu ZIN), v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Treba pa je poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom.

 

2. 2. O izjemi strankinega pravila

 

Na 4. strani izpodbijane odločbe se organ sklicuje na »strankino pravilo«, kot ga določa prvi odstavek 5a. člena ZDIJZ in pri tem navaja določbe ZKP, ki opredeljujejo omejitve pravic udeležencev kazenskega postopka. Po navedeni izjemi iz 5a. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Če namreč področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Kot izhaja iz prakse IP (npr. odločba 090-225/2017-7, z dne 24. 11. 2017) navedeni odstavek pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov in podobno, kadar osumljenec v določenem (pred)kazenskem postopku ne more na podlagi ZDIJZ zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj (kot je ne more zahtevati tudi nihče drug v času, v katerem postopkovni zakon določa, da je dostop prepovedan ali omejen). Po presoji IP se navedena omejitev pravic dostopa do dokumentov lahko presoja glede dokumentov, ki so predmet kazenskega postopka. Iz navedb organa pa izhaja, da zahtevani dokumenti predstavljajo dokumente inšpekcijskega postopka. Enako, kot je navedeno že v obrazložitvi te odločbe pod 1.1., se izjeme, ki zadevajo kazenski postopek, lahko nanašajo na dokumente, ki so predmet kazenskega postopka oziroma so predmet drugega postopka, a so pridobljene za namen kazenskega postopka. Kot izhaja iz točke 1.1 te obrazložitve, je dejansko stanje glede tega, kateri dokumenti so bili posredovani za namen kazenskega postopka, nepopolno ugotovljeno, zato tudi ni mogoče presoditi, ali se lahko, in za katere dokumente se lahko, uporabi izjema iz 5a. člena ZDIJZ, ki določa izjemo strankinega pravila in s tem v zvezi navedene omejitve pravic udeležencev kazenskega postopka. Izpodbijane odločbe se v tem delu tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

3. Izjema varstva osebnih podatkov

 

V izpodbijani odločbi se organ sklicuje na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevanih dokumentov zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP pritrjuje organu, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo osebni podatki, ki bi, v primeru, da bi bili razkriti, predstavljali kršitev varstva osebnih podatkov, tako v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), kakor tudi Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba). Kljub temu pa bi bila presoja te izjeme v tem pritožbenem postopku preuranjena, saj se organ sklicuje na druge izjeme, na podlagi katerih je, v primeru, da bi bile podane, onemogočen dostop do celotnega dokumenta, kar onemogoča delni dostop, na podlagi 7. člena ZDIJZ, ob prekrivanju osebnih podatkov. Ne glede na navedeno pa IP podaja stališče do navedbe organa, ko je ta zavrnil delni dostop do »vabila stranki, vabila pričam in dokument Upravne enote Ljubljana«, s trditvijo, da bi v primeru brisanja osebnih podatkov, ti dokumenti predstavljali le prazne obrazce. IP ugotavlja, da v ZDIJZ navedeni razlog ni naveden med izjemami in tudi ni predmet presoje organa, ko odloča o zahtevi, zato ne more biti pravno relevanten razlog za zavrnitev zahteve prosilca.

 

4. O razlogih za vrnitev v ponovni postopek in napotilo organu

 

Ker organ v postopku ni popolnoma ugotovil dejanskega stanja in se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.

 

IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, odpravil organ prve stopnje. IP je tako odločil predvsem zato, ker organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Upoštevaje navedeno je IP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in ugotoviti, kateri od zahtevanih dokumentov so bili posredovani za namen kazenskega pregona ter s tem v zvezi pridobiti mnenja organa, ki vodi kazenski pregon glede škode, ki bi jo razkritje konkretnih zahtevanih dokumentov, imelo na potek kazenskega pregona. Prav tako mora ugotoviti, kateri od zahtevanih dokumentov so bili dokazno gradivo postopka s prekrški ter konkretizirano opredeliti škodo, ki bi postopku s prekrški nastala, v primeru razkritja dokumentov. V zvezi z izjemo iz 5a. člena ZDIJZ bo moral organ opredeliti, glede katerih dokumentov, kot so opredeljeni v izreku izpodbijane odločbe, meni da je ta izjema podana. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. čl. ZDIJZ in 19. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Glede izjeme varovanja tajnosti vira prijave IP ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ tudi le na načelni ravni ugotavljal, ali je možno izvesti delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ. Organ bo tako v ponovnem postopku ugotovil, ali se s prekritjem določenih podatkov v teh dokumentih ne da sklepati na določenega posameznika, saj ne gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, iz katerih bi bilo mogoče razbrati vir prijave. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora preučiti, ali bi lahko v obravnavani zadevi obstajala še katera druga od relevantnih izjem iz 5.a člena ali prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (npr. poslovna skrivnost). Pri tem mora, v primeru, če ugotovi, da je potrebno v postopek odločanja o dostopu do predmetnih informacij pritegniti tudi stranske udeležence, le to storiti v okviru ponovljenega postopka.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.