Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 16.12.2020
Title: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Number: 090-285/2020
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje grafa meritve hrupa, ki se nanaša na določeno inšpekcijsko zadevo. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je inšpektor pri zavezancu le vpogledal v poročilo o meritvah hrupa, katero pa ni bilo prevzeto na zapisnik. Ker organ z zahtevanim dokumentom v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, je IP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-285/2020/2

Datum: 16. 12. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 16. 11. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-126/2020-2 z dne 12. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 16. 11. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-126/2020-2 z dne 12. 11. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 10. 11. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje grafa meritve hrupa, iz katerega bo razviden čas meritve, jakost hrupa, decibeli itd., ki se nanaša na zadevo št. 06181-1933/2020-3. 

 

Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo št. 090-126/2020-2 z dne 12. 11. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi vpogleda v bazo podatkov INSPIS in poizvedbe pri inšpektorici za okolje, ugotovila, da se zahteva prosilke nanaša na inšpekcijsko zadevo št. 06182-3065/2020, ki je že zaključena, v kateri pa ni zahtevanega dokumenta. Ker organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, je zahtevo prosilke zavrnil, skladno z določbo 4. člena ZDIJZ, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

 

Dne 16. 11. 2020 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-126/2020-2 z dne 12. 11. 2020 ( v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je pojasnila, da je na podlagi poizvedbe pri organu, kako je z inšpekcijskim pregledom v zadevi št. 06181-1933/2020-3, dne 22. 10. 2020, s strani organa, prejela obvestilo, da je inšpekcijski postopek že zaključen. V navedenem obvestilu je bilo zapisano, da so bile izvedene tudi meritve hrupa v okolje, ki izpričujejo, da podjetje ne prekoračuje mejnih vrednosti. Prosilka ponovno zahteva posredovanje dokumenta o meritvah hrupa, na podlagi katerega je bila izdana odločitev organa št. 06181-1933/2020-3 z dne 21. 10. 2020, katero je prosilka tudi priložila pritožbi.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-126/2020-5 z dne 20. 11. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-126/2020-5 z dne 20. 11. 2020 je organ ponovno pojasnil, da je uradna oseba pred izdajo izpodbijane odločbe pri inšpektorici za okolje preverila, ali zahtevani dokument obstaja v inšpekcijskem spisu. Inšpektorica je pojasnila, da je na inšpekcijskem pregledu le vpogledala v poročilo o meritvah hrupa, zato kopije v spisu nima, medtem ko graf o meritvah hrupa ne obstaja. Kot dokaz je organ priložil popis inšpekcijske zadeve št. 06182-3065/2020 in zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 21. 10. 2020. Organ je še pojasnil, da je postopek zaključen, zadeva št. 06181-1933/2020, ki jo navaja prosilka, pa se nanaša na navedeno inšpekcijsko zadevo.

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z grafom meritve hrupa, iz katerega bo razviden čas meritve, jakost hrupa, decibeli itd., ki se nanaša na zadevo št. 06181-1933/2020-3. 

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi vpogleda v posredovan zapisnik o inšpekcijskem pregledu št. 06182-3065/2020-1 z dne 21. 10. 2020, IP ugotavlja, da iz vsebine navedenega zapisnika izhaja, da je inšpektorica za okolje pri zavezancu le vpogledala v poročilo o meritvah hrupa, medtem ko navedeno poročilo ni bilo prevzeto na zapisnik (zapisnik brez prilog). Navedeno izhaja tudi iz priloženega popisa predmetne inšpekcijske zadeve. Glede na vse navedeno IP ne dvomi v navedbe organa, da v času izdaje izpodbijane odločbe, z zahtevanim dokumentom ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilki ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilki ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke zavrniti.

 

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke zavrniti.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka