Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 26.09.2019
Title: prosilec- Inšpektorat RS za okolje in prostor
Number: 090-205/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval posredovanje določene dokumentacije. Organ je njegovi zahtevi delno ugodil, tako da mu je posredoval del dokumentacije, s katero razpolaga, v preostalem delu pa zavrnil zaradi neobostoja dokumenta. Prosilec se je  zoper zavrnilni del pritožil, pri čemer je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-205/2019/4
Datum: 26. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………., z dne 4. 9. 2019 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, št. 090-36/2019/37 z dne 2. 9. 2019, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 4. 9. 2019 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-36/2019/37 z dne 2. 9. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 2. 8. 2019 na organ naslovil vlogo za pridobitev zapisnika sestanka z državnim odvetništvom, vse v kontekstu ZDIJZ, pri čemer je navedel, da naj bi organ po njegovem vedenju imel z državnim odvetništvom uradni sestanek po predmetu pravde zaradi uveljavljanja odškodnine zaradi nezakonite porušitve …….. v Ljubljani. Ta naj bi potekal v prostorih organa dne 10. 11. 2014 ob 9:00 uri. Iz navedenega razloga (poleg zapisnika) zaproša tudi za fco celotne dokumentacije, ki je vezana na izvedbo predmetnega sestanka.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-36/2019/37 z dne 2. 9. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je:
- zaradi neobstoja dokumenta zavrnil dostop do zapisnika uradnega sestanka, ki naj bi ga organ imel z Državnim odvetništvom dne 10. 11. 2014 ob 9:00 uri ter
- ugodil njegovi zahtevi po posredovanju celotne dokumentacije, ki je vezana na izvedbo predmetnega sestanka.

Dne 4. 9. 2019 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo, v kateri povzema pretekle dogodke v zvezi z rušenjem objekta na …….. v Ljubljani ter dodaja, da je priča neverjetni situaciji, ko organ nima v evidenci zapisnika o vsebini uradnega sestanka dveh državnih organov, ki sta se sestala v uradnih prostorih. V zvezi z navedenim se sprašuje, ali je organ spoštoval določbe 32. člena Uredbe o upravnem poslovanju in enoznačne določbe ZUP o pisanju/arhiviranju zapisnika uradnega sestanka dveh državnih organov (npr. 76. člen ZUP). Prav tako poudarja, da vsebini izpodbijane odločbe ne verjame ter podpisniku odločbe očita opustitev dolžnostnih ravnanj. Od IP pričakuje, da z vso skrbnostjo izvede raziskavo predmetne zadeve na sedežu organa, vse s ciljem:
- da se najde/pridobi predmetni zapisnik uradnega sestanka med organom in državnim odvetništvom,
- da se najdejo/pridobijo »sledi« o obstoju predmetnega zapisnika uradnega sestanka med organom in državnim odvetništvom ter
- da se v primeru neobstoja predmetnega zapisnika uradnega sestanka med organom in državnim odvetništvom (kršitev 32. člena Uredbe o upravnem poslovanju oz. kršitve določb ZUP) zoper odgovorne ukrepa v skladu s petim odstavkom 12. člena Kodeksa o ravnanju javnih uslužbencev.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstopu je priložil spis št. 090-36/2019, popis spisa št. 0612-156/2014 ter dopisa, do katerih je prosilcu omogočil dostop.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju zapisnika uradnega sestanka, ki naj bi ga organ imel z Državnim odvetništvom dne 10. 11. 2014 ob 9:00 in k posredovanju dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 24. 9. 2019.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, sporno pa je, ali ta z zahtevnim dokumentom razpolaga. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja ravno slednje, tj. da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.

IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Organ je v dopisu, št. 090-36/2019/49 z dne 24. 9. 2019, pojasnil, da prosilec zahteva dokument, ki naj bi nastal v zvezi s postopkom gradbene inšpekcije oziroma z njegovim odškodninskim zahtevkom. Nadalje navede, da je bila glede na reorganizacije državnih organov, ki so bile v tistem obdobju, gradbena inšpekcija v letih od 2012 do 2015 v sestavi Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor (v nadaljevanju IRSPEP), Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Od leta 2015 dalje pa je gradbena inšpekcija ponovno, kot je bila tudi pred letom 2012, v sestavi organa, Ministrstva za okolje in prostor. Ob prehodu iz IRSPEP na organ (v letu 2015) je organ od IRSPEP prevzel vse spise, zadeve, dokumente, ki so se nanašali na delo gradbene inšpekcije. Tako je organ prevzel tudi spis št. 0612-156/2014, ki se je v IRSPEP vodil v zvezi z odškodninskim zahtevkom prosilca in drugih, v povezavi s spisom št. P-A047-1171/2014 na Državnem pravobranilstvu (v nadaljevanju DP). Organ je ponovno pojasnil, da je ob reševanju vloge prosilca pregledal vse evidence o dokumentih, pri čemer pa zapisnika sestanka z dne 10.11.2014 ni odkril ter poudaril, da bi se, glede na zgoraj opisani prevzem dokumentov v letu 2015 zahtevani zapisnik, pod predpostavko, da bi obstajal, nahajal pri organu. Temu pa kljub poizvedovanju ni tako. Hkrati dodaja, da je izmenjava podatkov in informacij o postopku, ki je predmet tožbe, med organom in DP potekala deloma v papirni obliki, deloma v pogovorih. V ta namen je DP potrebovalo mnogo informacij o postopkih, saj so postopki s posameznih
področij dela državnih organov zelo različni, zato je bilo tudi več izmenjave informacij, posebej v prvih fazah postopkov. Dodaja še, da predpisi organa ne zavezujejo, da bi o tovrstni komunikaciji pisal zapisnike, zato z zaprošenim zapisnikom tudi ne razpolaga. Da se zapisnik ne nahaja v spisu zadeve, št. 0612-156/2014 – ODŠKODNINA, v katerem se sicer vodijo vsi dokumenti v zvezi z navedeno problematiko, izhaja tudi iz popisa spisa, ki ga je organ priložil odstopu pritožbe. V njem namreč ni moč zaslediti zahtevanega dokumenta.

IP pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ  izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno. Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z zahtevanim zapisnikom uradnega sestanka, ki naj bi ga imel z Državnim odvetništvom dne 10. 11. 2014 ob 9:00 uri ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja in je potrebno pritožbo prosilca zavrniti iz tega razloga.

Možnost, da organ morebiti ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, dopušča tudi prosilec sam, ko v pritožbi, kot enega izmed ukrepov predlaga, da se v primeru neobstoja predmetnega zapisnika uradnega sestanka med organom in državnim odvetništvom (kršitev 32. člena Uredbe o upravnem poslovanju oz. kršitve določb ZUP) zoper odgovorne ukrepa v skladu s petim odstavkom 12. člena Kodeksa o ravnanju javnih uslužbencev. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo v materializirani obliki v trenutku izdaje sklepa, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo (npr. dokumenitranje dela organa). IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Za to so pristojni drugi organi, kamor se lahko npr. prosilec obrne s prijavo, če meni, da postopanje organa glede evidentiranja dokumentov ni pravilno. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ki je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, kar pomeni, da je odločba organa na zakonu utemeljena. Iz navedenega razloga je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka