Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 25.07.2019
Title: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Number: 090-174/2019
Category: Tajnost vira, Osebni podatek
Status: Sustained


POVZETEK:

Organ prve stopnje je s sklicevanjem na izjemo tajnosti vira v celoti zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje vsebin in namenov prijav, ki jih je organ prejel v vezi s konkretno stavbo. IP v pritožbenem postopku ni sledil stališču organa, da izjema tajnosti vira vedno pokriva tudi vsebino prijav in ne samo prijavitelja. Ugotovil je, da presojani dokumenti sicer vsebujejo osebne podatke (ime in priimek, elektronski naslov) ter nekatere navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti prijavitelja, vendar je s prekritjem teh podatkov v dokumentih dostop mogoč na takšen način, da se s tem ne poseže v varovane podatke, zato je prosilcu dostop do zahtevanih prijav omogočil z delnim dostopom.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-174/2019/2

Datum: 25. 7. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 7. 2019, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-66/2019-2 z dne 2. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 17. 7. 2019 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-66/2019-2 z dne 2. 7. 2019, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije naslednjih dokumentov:
  • Elektronsko sporočilo z dne 11. 8. 2017, poslano ob 10:43 uri na naslov irsop.oe-nm@gov.si z zadevo: Stavba Glavni trg 21, Novo mesto – padec strešnikov na Čitalniško ulico, skupaj s prilogami: fotografijami in zapisnikom o opravljenem inšpekcijam ogledu, št. 06110-6/2017-2 z dne 17. 8. 2017, pri čemer se v Elektronskem sporočilu prekrije pošiljatelja in njegov elektronski naslov v prvi vrsti in na koncu dokumenta, v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem ogledu, št. 06110-6/2017-2 z dne 17. 8. 2017 pa vse podatke o prisotni osebi v drugi in tretji vrstici te rubrike in njegov lastnoročni podpis na obeh straneh zapisnika;
  • Prijava št. 06121-2177/2017-2 prejeta dne 11. 8. 2017, pri čemer se na prvi strani dokumenta prekrijejo vsi podatki v rubriki »Pošiljatelj«, na drugi strani dokumenta pa navedba prijavitelja v zadnji vrstici dokumenta,
  • Prijava št. 06121-2177/2017-4 prejeta dne 10. 5. 2018, pri čemer se na prvi strani dokumenta prekrijejo vsi podatki v rubriki »Pošiljatelj«, na drugi strani dokumenta pa celotna prva vrstica  tretjega odstavka in v navedba prijavitelja v zadnji vrstici dokumenta in
  • Prijava št. 06121-2177/2017-6 prejeta dne 5.11. 2018 s prilogami: dopis z dne 5. 11. 2018 in fotografije, pri čemer se na prvi strani dokumenta prekrijejo vsi podatki v rubriki »Pošiljatelj«, na drugi strani vsi podatki o prijavitelju (druga do šesta vrstica besedila), v dopisu z dne 5. 11. 2018 pa vsi podatki o prijavitelju v glavi dopisa, prvi stavek prvega odstavka dopisa in podpis prijavitelja na koncu dopisa.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je 2. 6. 2019 na Ministrstvo za okolje in prostor podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer vsebino prijav in namene prijav, ki so zoper njegov objekt Glavni trg 21, Novo mesto,evidentirane pri zavezancu. Dokumentacijo je želel brez osebnih podatkov, v elektronski obliki.

 

Ministrstvo za okolje in prostor je njegovo zahtevo z dopisom, št. 090-133/2019/2 z dne 3. 6. 2019 odstopilo v pristojno reševanje organu.

 

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo, št. 090-66/2019-2 z dne 2. 7. 2019, s katero je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo tajnosti vira prijave (tretji odstavek 5. a člena ZDIJZ). Z zvezi s tem se je skliceval na 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14, v nadaljevanju ZIN) in navajal, da se na njegovi podlagi varuje tako prijavitelj kot tudi vsebina prijave.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 17. 7. 2019, v kateri je navajal, da ne potrebuje osebnih podatkov, ki se varujejo kot tajnost vira in ugovarjal tolmačenju organa, da je z izjemo tajnosti vira varovana tudi vsebina prijave. Pri tem se je skliceval na odločbo IP, št. 090-1/2016 z dne 11. 2. 2016. Navaja je, da je varovanje tajnosti vira prijave in vira drugih informacij izvedljivo tudi na drugačen način, in sicer, npr., da se iz dokumentov odstrani ali prekrije podatke, ki bi lahko identificirali prijavitelja in to ne more biti razlog, da se zahtevo po informacijah javnega značaja zavrne. Na koncu je še izpostavil, da so sami podatki hkrati tudi okoljski podatki, saj se navezujejo na njegov ožji in širši bivalni prostor, ker gre za nevarno gradnjo, in so tako na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni.

 

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ z dopisom, št. 090-66/2019-5 dne 19. 7. 2019, odstopil v reševanje IP skupaj z dokumentacijo zadeve in dokumenti, ki jih je prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

K I. in II.  točki izreka

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

  1. Obseg zahteve in predmet presojanja

 

Prosilec je z zahtevo po ZDIJZ od organa želel dostop do informacij o vsebini in namenu prijav, ki so evidentirane pri organu z zvezi njegovim objektom na tam navedem naslovu.

 

IP najprej ugotavlja, da je organ kot dokumente, ki so bili predmet prosilčeve zahteve, prepoznal štiri dokumente, ki jih je IP posredoval ob odstopu pritožbe, in jih poimenoval:

  • Prijava št 06121-2177/2017-1 prejeta dne 21. 8. 2017,
  • Prijava št. 06121-2177/2017-2 prejeta dne 11. 8. 2017,
  • Prijava št 06121-2177/2017-4 prejeta dne 10. 5. 2018,
  • Prijava št. 06121-2177/2017-6 prejeta dne 5.11. 2018.

 

Z vpogledom v prejete dokumente in obseg prosilčeve zahteve, je IP ugotovil, da posredovana dokumentacija nedvomno presega obseg zahteve, na katero sta organ in IP vezana. Glede na navedeno IP tako pojasnjuje, da so dokumenti, ki so predmet odločanja v obravnavani zadevi:

  • Elektronsko sporočilo z dne 11. 8. 2017, poslano ob 10:43 uri na naslov irsop.oe-nmping@govpong.si z zadevo: Stavba Glavni trg 21, Novo mesto –padec strešnikov na Čitalniško ulico, skupaj s prilogami: fotografijami in zapisnikom o opravljenem inšpekcijam ogledu, št. 06110-6/2017-2 z dne 17. 8. 2017, vsi sicer vsebovani v dokumentu, ki ga je organ poimenoval Prijava št. 06121-2177/2017-1 prejeta dne 21. 8. 2017,
  • Prijava št. 06121-2177/2017-2 prejeta dne 11. 8. 2017,
  • Prijava št 06121-2177/2017-4 prejeta dne 10. 5. 2018,
  • Prijava št. 06121-2177/2017-6 prejeta dne 5.11. 2018 s prilogami: dopis z dne 5. 11. 2018 in fotografije.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ ter da zahtevni dokument izpolnjuje vse elemente informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je, so prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

  1. O izjemi varovanja tajnosti vira in varstva osebnih podatkov

 

Organ je prosilcu zavrnil dostop do predmetnih dokumentov zaradi izjeme varovanja tajnosti vira, ki jo ureja tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Upoštevajoč določbo drugega odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katero je dolžan ravnati tudi organ kot organ inšpekcijskega nadzora, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

 

Organ je prosilčevo zahtevo za dostop do predmetnih dokumentov zavrnil v celoti, ker je izjemo varstva tajnosti vira tolmačil tako, da zajema varstvo vira prijave (tj. prijavitelja) in tudi samo vsebino prijave).

 

Tako široki razlagi upoštevane izjeme IP ne more slediti. Izhajajoč iz temeljnih predpostavk postopka dostopa do informacij javnega značaja in namena ZDIJZ (2. člena zakona), je potrebno izjeme od prosto dostopih informacij javnega značaja razlagati ozko. Apliciran na konkretno izjemo tajnosti vira, to pomeni, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom.

 

Glede na navedeno torej tajnost vira prijave ne obsega tudi vsebine prijave, temveč zgolj varstvo identitete prijavitelja.

 

Varovanje same vsebine prijave, ob tem, da iz nje ni mogoče razbrati vira prijave, pa bi bilo v nasprotju s temeljnim namenom postopkov dostopa do informacij javnega značaja, in sicer zagotovitvijo javnosti in odprtosti delovanja organov in nazorom javnosti nad izvajanjem javnopravnih nalog in delom organa kot celote. Takšno stališče izhaja tudi z prakse IP, na katero utemeljeno opozarja tudi prosilec[1]. Upoštevajoč vse navedeno so torej njegove pritožbene navedbe glede tega utemeljene.

 

Dalje prosilec v pritožbi utemeljeno opozarja tudi na možnost uporabe delnega dostopa, kot ga predvideva 7 člena ZDIJZ. Za zagotovitev ustreznega ravnotežja med pravico dostopa do informacij javnega značaja in varstvom identitete prijavitelja, pa je v luči zgornjih utemeljitev treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja (tako tudi Upravno sodišče v zadevi II U 456/2016-13, z dne 23.08.2017). Zato je IP v nadaljevanju presojal, ali iz dokumentov izhajajo še kakšne navezne okoliščine, ki bi kazale na prijavitelja, oziroma ali je treba v konkretnem primeru tudi na podlagi navedb prijaviteljev presoditi, ali so posamezniki na podlagi teh navedb določeni oziroma določljivi in tako obstaja nevarnost za njegovo razkritje ter ali je navedeno oviro mogoče preseči z delnim dostopom.

 

Po mnenju IP je organ napačno odločil, da v zvezi z izjemo varstva tajnosti vira ni uporabil delnega dostopa do dokumentov. Po vpogledu v spisovno dokumentacije je IP namreč ugotovil, da presojani dokumenti sicer vsebujejo osebne podatke (ime in priimek, elektronski naslov) ter nekatere navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti prijavitelja, vendar je s prekritjem teh podatkov v dokumentih dostop mogoč na takšen način, da se s tem ne poseže v varovane podatke. Glede na vsebino vseh dokumentov IP ocenjuje, da ne vsebujejo posameznih okoliščin, ki so poznane le posameznikom v določenem lokalnem okolju, ampak obravnavajo vprašanja problematike nujnosti sanacije nepremičnine in vsebujejo okoliščine, ki zadevajo širši nedoločljiv krog oseb. Iz zapisov sicer izhajajo navedbe o neustreznosti konkretnega objekta, a gre za okoliščine in dogodke, ki zadevajo vse mimoidoče posameznike in se ne nanašajo na nobeno konkretno situacijo, iz katere bi se dalo udeležene posameznike identificirati.

 

Zato je IP s to odločbo pri dostopu do presojanih dokumentov odločil upoštevajoč določno o delnem dostopu do dokumentov (7. člen ZDIJZ) in odločil, da se v teh dokumentih prekrijejo podatkih o viru prijave in ostale navezne okoliščine (celotna prva vrstica tretjega odstavka na drugi strani dokumenta Prijava št 06121-2177/2017-4 prejeta dne 10. 5. 2018 in prvi stavek v dopisu z dne 5. 11. 2018, ki je priloga Prijavi št. 06121-2177/2017-6 prejeta dne 5.11. 2018), iz katerih bi bilo mogoče sklepati na to kdo je.

 

Ker je IP ugotovil, da prijavitelj po opravljenem delnem dostopu iz zahtevanih dokumentov ni razviden, niti iz vsebine prijav (ki ni bila prekrita) ni možno sklepati na točno določeno osebo oziroma določljivo osebo, je odločil, da se prosilcu omogoči delni dostop.

 

Poleg tega pa je IP ugotovil, da priloga dokumentu Elektronsko sporočilo z dne 11. 8. 2017, in sicer: zapisnik o opravljenem inšpekcijam ogledu, št. 06110-6/2017-2 z dne 17. 8. 2017, vsebuje osebne podatke (ime, priimek, delovno mesto, podpis) ene od prisotnih oseb, za katere IP ni našel pravne podlage za razkritje, zato je upoštevajoč izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) odločil, da se ti podatki v predmetnem dokumentu prekrijejo. Iz vsebine zahtevanih dokumentov pa izhajajo tudi določeni osebnih podatki, tj. imena in priimki javnih uslužbencev zaposlenih pri organu. Ker gre za osebne podatke, ki so v povezavi z njihovim delovnim razmerjem in je za njihovo razkritje podana zakonska podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za varovane osebne podatke. Posledično IP v tem dokumentu, ki ga mora organ posredovati prosilcu, ni naložil njihovega prekritja.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je ta v zahtevi in tudi v pritožbi želel dokumente z  delnim dostopom – tj. brez varovanih podatkov, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP IP pritožbi prosilca ugodil v celoti ter odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ker je IP prosilčevi pritožbi v celoti ugodil, se do njegovih navedb v zvezi z okoljskimi podatki, ni opredelil.

 

K. III. točki izreka

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica pooblaščenke

 

 


[1] Npr. odločbe IP, št. 090-210/2018, 090-231/2017, 090-61/2019, 090-70/2019.