Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 31.07.2019
Title: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Number: 090-165/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dostop do dokumentov iz inšpekcijskih postopkov. Organ ji je zahtevano dokumentacijo posredoval, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. Prosilka je v pritožbi prerekala vsebino dokumentov, češ da odražajo pomanjkljivo strokovno poznavanje problema oz. opuščanje potrebne vestnosti pri izvajanju inšpekcijskega nadzora. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilki posredoval vso zahtevano dokumentacijo, pritožbeni postopek po ZDIJZ pa ni namenjen poustvarjanju vsebine samih zahtevanih dokumentov. Pritožbo je zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-165/2019/3
Datum: 31. 7. 2019


Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 21. 6. 2019, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-62/2019-2 z dne 7. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilke z dne 21. 6. 2019 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-62/2019-2 z dne 7. 6. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 13. 5. 2019 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosila je za dostavo dokumentacije glede gradnje ob Letonjevi ulici in Pekrskim potokom, ker je obstajal utemeljen sum, da se dela ne izvajajo skladno s predpisi. Ker ji ukrepi glede domnevnih nepravilnosti pri sami gradnji niso bili sporočeni, je zahtevala dostavo dokumentacije v zvezi z inšpekcijskim nadzorom (zapisnik, gradbeno dovoljenje, skladnost s PUP, dovoljenje za poseg postavitve gradbiščne ograje na javno površino, dovoljenje za sečnjo drevnin ob Radvanjski cesti in drugo relevantno dokumentacijo).

Organ je z odločbo, št. 090-62/2019-2 z dne 7. 6. 2019, zahtevo prosilke delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na vse navedbe v zahtevi je organ ugotovil, da se zahteva prosilke nanaša na inšpekcijski zadevi, št. 06122-15/2019 v zvezi z gradnjo med Letonjevo ulico in Pekrskim potokom, in št. 06122-197/2019 v zvezi z izvajanjem del na cestišču Kardeljeve ceste v Mariboru. Prosilki je ugodil in ji iz zadeve, št. 06122-197/2019, posredoval zapisnik, št. 06122-197/2019-1 z dne 29. 1. 2019, in zapisnik, št. 06122-197/2019-2 z dne 10. 4. 2019, ter iz zadeve, št. 06122-15/2019, zapisnik, št. 06122-15/2019-1 z dne 7. 1. 2019, poziv, št. 06122-15/2019-3 z dne 29. 1. 2019, in sklep o ustavitvi postopka, št. 06122-15/2019-5 z dne 10. 4. 2019. Posredoval ji je tudi zapisnik, št. 06122-15/2019-2 z dne 29. 1. 2019, in zapisnik, št. 06122-15/2019-4 z dne 25. 2. 2019, na katerih je prekril varovane osebne podatke.

Prosilka je 21. 6. 2019 zoper odločbo organa, št. 090-62/2019-2 z dne 7. 6. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo. V zvezi s posredovanimi dokumenti iz inšpekcijskega nadzora glede izvajanja del na cestišču Kardeljeve ceste v Mariboru (št. 06122-197/2019), je prerekala, da ugotovitve inšpektorice v zapisniku ob ogledu gradbišča z dne 29. 1. 2019, odražajo izjemno pomanjkljivo strokovno poznavanje problema oz. opuščanje potrebne vestnosti pri izvajanju inšpekcijskega nadzora. Ugotovitve v zapisniku z dne 10. 4. 2019 navajajo oz. opisujejo vzdrževalna dela v javno korist, ki niso predmet naročila. Menila je, da zapisnik povzema vsebino predpisov, ki problema nelegalnega posega ne pojasnjujejo oz. legitimirajo. Trditve v zapisniku, da so se izvajali denivelacijski posegi, nikakor ne predstavljajo investicijskega vzdrževanja, ampak rekonstrukcijo, ki mora biti predhodno prostorsko usklajena in za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, saj se v bistvenih elementih gradbeno spreminja profil ceste. Po prosilkinem mnenju je zavajajoča tudi trditev iz zapisnika, da predpisi o graditvi objektov ne veljajo za objekte ali dela, ki jih kot vzdrževalna dela v javno korist opredeljujejo področni predpisi. Prosilka je navedla, da je ugotovitev inšpekcije, da so investicijska vzdrževalna dela tista dela na javnih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta, povsem kontradiktorna. Pri tem se je spraševala, ali so te napačne in zavajajoče ugotovitve posledica nevestnosti ali pomanjkljivega strokovnega poznavanja dela. Zato je predlagala, naj pristojni organi to ugotovijo in ustrezno ukrepajo. V zvezi s posredovanimi dokumenti iz inšpekcijskega nadzora glede gradnje med Letonjevo ulico in Pekrskim potokom (št. 06122-15/2019) je navedla, da iz priloženih dokumentov izhaja, da je upravna enota 15. 10. 2018 prejela prijavo o pričetku del za odstranitev manj zahtevnega objekta in da se je gradnja pričela pred izdajo gradbenega dovoljenja. Navedla je, da ji je organ priložil še druge nebistvene dokumente, iz katerih je razvidno, da investitor še ni pridobil gradbenega dovoljenja za gradnjo vrstnih hiš. Pri tem je grajala ravnanje organa, da je prekril podatke o odgovornem vodju gradbišča in odgovornem nadzorniku, četudi so ti podatki objavljeni na gradbeni tabli na gradbišču. Organu je očitala, da iz dokumentacije ni razvidno, kakšni so bili rezultati in ukrepi inšpekcijskega nadzora, kakšni so ukrepi inšpekcijskega nadzora v zvezi z dejstvom, da se na omenjenem območju izvajajo še dodatne gradnje ter da iz zapisnika o ogledu ni izkazano, da gradbišče brez upravičenja uporablja tudi javno površino. Poudarila je, da na vprašanje, ali so izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji za gradnjo, ni prejela ustreznih pojasnil, posredovana dokumentacija pa je odvračanje pozornosti ali odraz nevestnosti in nestrokovnosti. Glede na vse navedeno prosilka pričakuje pojasnilo o ugotovitvah dejanskega stanja in ukrepih za primer nevestnega in nestrokovnega poslovanja inšpekcijskega organa in ukrepih za zagotovitev zakonitega stanja poseganja v prostor.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 27. člena ZDIJZ, z dopisom, št. 090-62/2019-4 z dne 1. 7. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Za potrebe razjasnitve dejanskega stanja je IP zaprosil organ za posredovanje popisa zadev, št. 06122-197/2019 in št. 06122-15/2019, ki ju je prejel 4. 7. 2019.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

V ugotovitvenem postopku na prvi stopnji je organ sklenil, da zahtevku prosilke ustrezajo dokumenti iz inšpekcijskih zadev, št. 06122-197/2019 in št. 06122-15/2019. Ker je prosilka v pritožbi navedla, da ji je organ posredoval nebistvene dokumente, je IP organ pozval, da mu dostavi popisa obeh zadev, iz katerih je razvidno, koliko dokumentov posamezna zadeva sploh vsebuje. IP je na podlagi pregleda popisa dokumentarnega gradiva obeh zadev ugotovil, da sta bila (do dneva izdaje izpodbijane odločbe) v inšpekcijski zadevi, št. 06122-197/2019, zavedena dva dokumenta, ter da je bilo v inšpekcijski zadevi, št. 06122-15/2019, zavedenih pet dokumentov. Tako je IP ugotovil, da je organ odločal o vseh zahtevanih dokumentih, ki so bili prosilki tudi posredovani, zato so pritožbene navedbe, da je posredovana dokumentacija odvračanje pozornosti oz. odraz nevestnosti in nestrokovnosti dela organa, neutemeljene. Organ je namreč prosilki posredoval vso zahtevano dokumentacijo. Pritožbene navedbe, da prosilka ni prejela pojasnil na določena vprašanja, so neutemeljene, saj organ pri tem, ko prosilki posreduje vso zahtevano dokumentacijo, ni dolžan tudi odgovarjati na vprašanja ali podajati pojasnil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organi v postopku dostopa do informacij javnega značaja prav tako niso dolžni izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil, niti izdelovati, predelovati, dograjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo. Vsi pritožbeni očitki, ki se nanašajo na vsebino posameznih posredovanih dokumentov, so tako za odločanje v tem pritožbenem postopku pravno neupoštevni.

Po prvem odstavku 2. člena ZInfP je IP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov, nikakor pa pritožbeni postopek po ZDIJZ ni namenjen poustvarjanju vsebine samih zahtevanih dokumentov. Tako tudi, skladno z načelom zakonitosti, IP ne more podati ugotovitev dejanskega stanja v zadevi inšpekcijskega nadzora, ali odrediti ukrepov za primer nevestnega in nestrokovnega poslovanja inšpekcijskega organa pri samem izvajanju teh inšpekcijskih nadzorov. Prav tako IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti odrediti ukrepe za zagotovitev zakonitega stanja poseganja v prostor, kot je to zahtevala prosilka v pritožbi, ali presojati zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa v konkretnih inšpekcijskih postopkih.

IP prosilkine graje, da je organ prekril podatke o odgovornem vodju gradbišča in odgovornem nadzorniku, ki so objavljeni na gradbiščni tabli na gradbišču, ni obravnaval kot pritožbene navedbe, saj so podatki prosilki že znani, pri čemer prosilka teh informacij niti ni zahtevala in jih je v pritožbi celo identificirala kot nebistvene dokumente. IP kljub temu pripominja, da so podatki, ki so na gradbiščni tabli objavljeni skladno s področno zakonodajo (konkretno Gradbeni zakon, Pravilnik o gradbiščih), javni, saj za njihovo objavo obstaja pravna podlaga. Iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s: (a) pravom Unije; ali (b) pravom države članice, ki velja za upravljavca (člen 6(3) Splošne uredbe o varstvu podatkov), pri čemer se pod pojmom pravo države članice razumejo tudi podzakonski akti. Tako npr. drugi odstavek 3. člena Pravilnika o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08, 54/09 – popr. in 61/17 – GZ) določa, da morajo biti na gradbiščni tabli po vrsti napisani naslednji podatki: 1. podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gradnje, kot je navedeno v gradbenem dovoljenju, 2. številka gradbenega dovoljenja ter datum izdaje gradbenega dovoljenja in naziv organa, ki ga je izdal, 3. podatki o investitorju, 4. podatki o projektantih in podatek o odgovornem projektantu oziroma če je odgovornih projektantov več, podatek o odgovornem vodji projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekta za izvedbo, 5. podatki o izvajalcih in podatek o odgovornem vodji del oziroma če je odgovornih vodij del več, podatek o odgovornem vodji gradbišča in 6. podatki o nadzorniku in podatki o odgovornem nadzorniku.

IP je zaključil, da je pritožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka pri IP

 


mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke