Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 12.07.2019
Title: prosilec - Inšpektorat RS za infrastrukturo
Number: 090-32/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval fotokopije dokumentov – odločitev (odločbe, sklepi, dopisi, zapisniki o izvedenem inšpekcijskem nadzoru) sprejetih s strani inšpektorice za ceste v zvezi z njegovo priloženo prijavo. Organ je predmet te zahteve prepoznal dokumente iz dveh inšpekcijskih. zadev, in mu z izpodbijano odločbo nekatere od njih posredoval ob vročitvi odločbe, ostale pa z delnim dostopom zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, po dokončnosti izpodbijane odločbe. Prosilec je vložil pritožbo zgolj iz razloga, da mu organ ni posredoval vseh dokumentov (predvsem odločb), ki naj bi bili izdani v predmetnih inšpekcijskih postopkih. IP je v okviru ugotovitvenega postopka zaključil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki so bili predmet zahteve, zato je pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-32/2019/8
Datum: 12. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 22. člena in tretjega ter četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 12. 2018, zoper odločbo Inšpektorata za infrastrukturo, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-11/2018/2 z dne 30. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 18. 12. 2018 zoper odločbo Inšpektorata za infrastrukturo, št. 090-11/2018/2 z dne 30. 11. 2018, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo z dne 8. 11. 2018 na podlagi ZDIJZ, od organa zahteval fotokopije dokumentov – odločitev (odločbe, sklepi, dopisi, zapisniki o izvedenem inšpekcijskem nadzoru) sprejetih s strani inšpektorice za ceste v zvezi z njegovo priloženo prijavo z dne 7. 8. 2018.

Organ je o navedeni zahtevi odločil z odločbo, št. dne 090-11/2018/2 z dne 30. 11. 2018, in sicer je s 1. točko izreka zahtevi prosilca glede dokumentov: zapisnik št. 06102-318/2018-2 z dne 24.7.2018, zapisnik št. 06102-318/2018-8 z dne 21.11.2018, dokument DRSI št. 061-96/2018/1/2 (803) z dne 2.11.2018, lastni dokument št. 06102-319/2018-5 z dne 28.11.2018 in dokument št. 06102-318/2018-9 z dne 28.11.2018, ugodil in prosilcu posredoval fotokopije naštetih dokumentov. Z 2. točko izreka pa je, s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov), glede ostalih dokumentov iz zadev, št. 06102-319/2018 in 06102-318/2018, odločil da se ti prosilcu posredujejo z delnim dostopom (tj. brez tam navedenih osebnih podatkov), po dokončnosti odločbe.

Prosilec je 20. 12. 2018 neposredno pri IP vložil pritožbo zoper 2. točko izreka navedene odločbe organa, ki jo je IP, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, nato z dopisom št. 092-109/2018/2 z dne 24. 12. 2018 odstopil organu. Citirani dopis je organ prejel 27. 12. 2018. Prosilec je v pritožbi navajal, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na katere dokumente se nanaša 2. točka izreka. V zahtevi je izrecno zahteval fotokopije izdanih odločb, saj meni, da bi v inšpekcijskem postopku morale biti izdane vsaj dve oziroma tri odločbe, ki pa mu jih organ ni pripravljen izročiti. Glede tega se sklicuje na prejet dopis Direkcije RS za infrastrukturo, št. 061-96/2018/1/2 z dne 2. 11. 2018, v katerem je omenjena odločba inšpekcije, št. 06102-318/2018-4 z dne 17. 10. 2018. Trdi, da če bi bilo iz 2. točke izreka razvidno, da se nanaša na domnevne odločbe organa, ne bi vlagal pritožbe.

Že pred tem, 24. 12. 2018, pa je organ prosilcu z dopisom, št. 090-11/2018/3 posredoval tudi dokumente iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe v obliki delnega dostopa. Prosilec je predmetne dokumente prejel 5. 1. 2019.

Dne 8. 1. 2019 je organ zato prosilcu poslal dopis, št. 090-11/2018/5 z dne 8. 1. 2019, v katerem ga prosi, naj umakne pritožbo, ki jo je organ dobil v reševanje 27. 12. 2018, torej po tem, ko mu je posredoval vse dokumente, saj prosilec sedaj razpolaga z vsemi dokumenti obeh inšpekcijskih zadev, na kateri se nanaša zahteva. Navedeni dopis je bil prosilcu vročen 16. 1. 2019.
Ker prosilec na naveden dopis ni odgovoril, je organ njegovo pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo, posredoval v reševanje IP, z dopisom, št. 090-11/2018/7 z dne 31. 1. 2019. Iz njega izhaja, da je opravil predhodni preizkus glede pravočasnosti pritožbe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej ugotavlja, da je organ kot dokumente, ki so bili predmet prosilčeve zahteve z dne 8. 11. 2018, prepoznal dokumente iz inšpekcijskih zadev, ki jih je vodil pod opr. št. 06102-318/2018 in 06102-139/2018.

Po vpogledu v spisovno dokumentacijo in ugotovitvi poteka zadeve, je IP prosilca z dopisom, št. 090-32/2019/2 z dne 18. 3. 2019 pozval, da mu v roku petih dni sporoči, ali vztraja pri vloženi pritožbi ter, da v tem primeru natančno navede, kaj je še predmet spora.

Na navedeni poziv je prosilec odgovoril preko svoje pooblaščenke z vlogo z dne 21. 3. 2019. Potrdil je, da je po vloženi pritožbi prejel eno izmed izdanih odločb, in sicer tisto, na obstoj katere je mogoče sklepati iz prejetega gradiva. Ker pa obstaja sum, da bi morali biti izdani vsaj še dve odločbi, vztraja pri pritožbi, da se ugotovi obseg in vsebina sprejetih ukrepov organa.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaj, in da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse elemente informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Prav tako prosilec ne izpodbija odločbe organa glede presoje, da v zvezi z dokumenti iz 2. točke izreka obstoji izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki se nanašajo na predmetno prosilčevo zahtevo.

V okviru načela materialne resnice je IP, z namenom ugotovitve vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, z dopisom, št 090-32/2019/4 z dne 25. 3. 2019 organ pozval, naj poda pisno izjavo, ali v zvezi s prosilčevo zahtevo z dne 8. 11. 2018 razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti (predvsem odločbami), razen s tistimi, na katere se nanaša izrek izpodbijane odločbe, oziroma kateri so bili prosilcu že posredovali.

Organ je na citirani dopis odgovoril z dopisom, št. 090-11/2018/10 z dne 29. 3. 2019, v katerem je navedel, da v zvezi z zadevama, št. 06102-318/2018 in 06102-319/2018 ne razpolaga z drugimi dokumenti, razen s tistimi, na katere se nanaša izrek izpodbijane odločbe. Ob tem pa je še navajal, da razpolaga še z dvema vpogledoma v uradne evidence, ki sta evidentirana kot dokument št. 3 v zadevi 0612-318/2018 in dokument št. 2 v zadevi 06102-319/2018. Navedena dokumenta je tudi priložil dopisu.

Glede na takšen odgovor organa je IP, v potrebi ugotovitve resničnega dejanskega stanja, organ z dopisom, št. 090-32/2019/6 z dne 18. 6. 2019, pozval, naj mu posreduje popisa zadev, št. 06102-318/2018 in 06102-319/2018 in pri tem označi, katere dokumente iz teh dveh zadev je prosilcu že posredoval.

IP je 24. 6. 2019 prejel odgovor organa, št. 090-11/2018/13 z dne 20. 6. 2019, s katerim je ta IP posredoval popisa predmetnih dveh zadev z označitvijo dokumentov, ki so bili posredovani prosilcu. Ob tem je še pojasnil, da je prosilcu posredoval vse dokumente iz omenjenih zadev, razen dveh vpogledov v uradne evidence, ki jih je IP poslal z dopisom, št. 090-11/2018/10 z dne 29. 3. 2019.
IP je z vpogledom v popis zadev ugotovil, da se v zadevi, št. 06102-318/2018, nahaja 9 dokumentov, označenih z zaporednimi številkami:
1.    zapisnik z dne 15. 5. 2018,
2.    zapisnik z dne 24. 7. 2018,
3.    vpogled v uradne evidence z dne 17. 10. 2018,
4.    odločba z dne 17. 10. 2018,
5.    predlog z dne 18. 10. 2018,
6.    dela po odločbi z dne 15. 11. 2018,
7.    pretočnost obcestnega jarka ob G1-2 z dne 20. 11. 2018,
8.    zapisnik z dne 21. 11. 2018 in
9.    poziv z dne 28. 11. 2018.

Na podlagi oznak organa pri predmetnem popisu, IP ugotavlja, da so bili dokumenti pod zaporednimi številkami 2, 7, 8 in 9 prosilcu posredovani skupaj z odločbo, torej gre dokumente, ki predstavljajo štiri od petih dokumentov, ki so bili prosilcu posredovani na podlagi 1. točke izreka izpodbijane odločbe, in sicer gre za zapisnik št. 06102-318/2018-2 z dne 24.7.2018, zapisnik št. 06102-318/2018-8 z dne 21.11.2018, dokument DRSI št. 061-96/2018/1/2 (803) z dne 2.11.2018 in dokument št. 06102-318/2018-9 z dne 28.11.2018. Dokumenti pod zaporednimi številkami 1, 4, 5 in 6 so bili prosilcu posredovani na podlagi 2. točke izreka izpodbijane odločbe, z dopisom, št. 090-11/2018/3 z dne 24. 12. 2018. Dokument pod zaporedno številko 3 pa prosilcu ni bil posredovan.

Iz popisa zadeve, št. 06120-319/2018, pa izhaja da se v njej nahaja 5 dokumentov, označenih z zaporednimi številkami:
1.    zapisnik z dne 15. 5. 2018,
2.    vpogled v ZK in Weps z dne 15. 5. 2018,
3.    zahteva z dne 16. 5. 2018,
4.    izjava z dne 21. 5. 2018 in
5.    uradni zaznamek z dne 28. 11. 2018.

Na podlagi oznak organa pri predmetnem popisu IP ugotavlja, da je bil dokument pod zaporedno številko 5 prosilcu posredovan skupaj z odločbo na podlagi 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Dokumenti pod zaporednimi številkami 1, 3 in 4 so bili prosilcu posredovani na podlagi 2. točke izreka izpodbijane odločbe, z dopisom, št. 090-11/2018/3 z dne 24. 12. 2018. Dokument pod zaporedno številko 2 pa prosilcu ni bil posredovan.

Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, je IP zaključil, da so bili prosilcu, bodisi ob vročitvi odločbe ali pa kasneje z dopisom, št. 090-11/2018/3 z dne 24. 12. 2018, posredovani vsi dokumenti predmetnih dveh inšpekcijskih zadev, na katere se nanaša prosilčeva zahteva, razen dveh vpogledov v uradne evidence.

Prosilec v pritožbi sicer utemeljeno opozarja, da iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, na katere dokumente se ta nanaša, niti tega ni mogoče ugotoviti iz njene obrazložitve. V upravnih postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, kamor spada tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), organ odloča v mejah postavljene zahteve in mora v izreku odločbe odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 213. člena ZUP), kar pomeni da dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe zajema le odločbeni izrek (224. člen ZUP). Zato mora v teh postopkih organ izrek izpodbijane odločbe oblikovati tako, da ni presplošen in da je torej iz njega mogoče konkretne dokumente, ki so bili predmet zahteve, enoznačno identificirati.

Organ tega v 2. točki izreka izpodbijane odločbe sicer ni storil, ampak je glede določitve dokumentov navedel, da se nanaša na dokumente iz zadev št. 06102-319/2018 in 06102-318/2018, »razen dokumentov iz 1. točke izreka te odločbe«. Vendar pa po presoji IP takšna odločitev organa ne pomeni kršitev postopka, ki bi bila bistvena za odločitev v obravnavani zadevi. Iz vsebine prosilčevih pritožbenih navedb v zahtevi, predvsem pa v pritožbi, namreč izhaja, da se v bistvu pritožuje, ker meni, da bi v predmetnih dveh inšpekcijskih zadevah morala obstajati še kakšna odločba oziroma odločitev organa. Prosilec se namreč ne pritožuje, da mu organ ne bi posredoval vseh zadev iz spisa, ampak se njegove pritožbene navedbe nanašajo na njegov prepričanje, da bi v konkretnih inšpekcijskih postopkih morale obstajati še kakšne druge odločbe, razen tiste, ki mu je bila posredovana. Tudi ta odločba je bila namreč prosilcu posredovana na podlagi 2. točke izreka odločbe organa, kar pomeni, da tudi ta ni bila v izreku določbo opredeljena in bi prosilec pritožbeni ugovor, da mu niso bile posredovane vse odločbe, lahko uveljavljal tudi, če bi bili dokumenti v 2. točki izreka izpodbijane odločbe določno navedeni.

V okviru ugotovitvena postopka je IP razjasnil dejansko stanje in ugotovil, katere dokumente vsebuje posamezna od relevantnih inšpekcijskih zadev, na kateri se nanaša prosilčeva zahteva in kateri od teh dokumentov so bili posredovani prosilcu, bodisi na podlagi 1. ali pa 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Pri tem je IP ugotovil, da v teh dveh inšpekcijskih zadevah ni bilo izdanih drugih odločb oziroma drugih odločitev organa, kot tiste, ki je že bila posredovana prosilcu (odločba organa, št. 06102-318/2018-4 z dne 17. 10. 2018), poleg tega so bili prosilcu posredovani tudi vsi drugi dokumenti iz teh dve zadev, razen dveh vpogledov v uradne evidence (ZK in WEPS - Web Evidenca Prometne Signalizacije), o posredovanju katerih pa IP ni odločil, ker presegajo obseg zahteve prosilca, saj ne gre za dokumente – odločitve, na katere se le-ta sklicuje.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita. Organ je sicer z nedoločnim izrekom 2. točke izreka izpodbijane kršil določila postopka, vendar je IP ocenil, da te kršitve niso bile bistvene za odločitev v tem postopku, zato je na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil in odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

K 2. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka