Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 16.09.2019
Title: prosilec - Finančna uprava RS
Number: 090-202/2019
Category: Ali dokument obstaja?, Davčna tajnost
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dostop do podatkov o datumu prenosa poslovnega deleža družbe ter pri katerem notarju je bil prenos sklenjen, pri čemer organ ni upošteval časovnega okvirja zahtevane informacije. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga, pri čemer je navedel, da tudi če bi razpolagal z informacijami, prejetimi od notarja, bi bili ti podatki davčna tajnost, kar pomeni izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga, posledično IP ni mogel presojati obstoja davčne tajnosti. Glede na navedeno je IP  zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene, zato je pritožbo, na podlagi drugega odstavka 248.člena ZUP, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 


Številka: 090-202/2019/2
Datum: 16. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 28. 8. 2019, zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-48/2019-2 z dne 22. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke z dne 28. 8. 2019 zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. 090-48/2019-2 z dne 22. 8. 2019 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 


O b r a z l o ž i t e v:


Prosilka je dne 17. 6. 2019 na Finančni urad Celje naslovila zahtevo za posredovanje podatkov o morebitnih sklenjenih poslih prodaje poslovnega deleža za družbo …, matična številka … med …, v času od 1. 11. 2017 do 13. 6. 2019. Zahtevi je priložila fotokopijo prve strani tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe, z dne 14. 6. 2019.

Finančni urad Celje je prosilki posredoval pisni odgovor, št: DT 0211-54796/2019-2 (04-142-21) z dne 26. 6. 2019. V njem je pojasnil, da ji glede na določbe 18. in 19. člena Zakona o davčnem postopku-ZDavP-2 (Uradni list RS, št.13/11-UPB, 32/12, 94/12, 101/13-ZDavNepr, 111/13, 25/14-ZFU, 40/14-ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17 in 13/18-ZJF-H; v nadaljevanju ZDavP-2) zahtevanih podatkov ne morejo posredovati. Davčni organ sme, skladno z določbami 19. člena (razkritje podatkov upravičeni osebi), razkriti podatke o zavezancu v primerih, pod pogoji in na način, določen z zakonom o obdavčevanju. 18. člen ZdDavp-2 določa, da davčni organ sme podatke, ki so davčna tajnost, razkriti tretjim osebam na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca ali če je z ZDavP-2 tako določeno, razen če mednarodna pogodba, ki obvezuje Slovenijo, ne določa drugače. Finančni urad Celje je v odgovoru prosilki še pojasnil, da si pogodbe o prodaji poslovnega deleža zavezanec lahko pridobi iz PRS pri Ajpesu.

Prosilka je dne 26. 6. 2019 na Finančni urad Celje naslovila novo zahtevo, v kateri je navedla, da je dne 17. 6. 2019 naslovila na organ zahtevo za pridobitev podatka o datumu prenosa poslovnega deleža družbe …, ki je sicer javni podatek, saj ga lahko vpogledajo v register Ajpes, vendar pa prenos poslovnega deleža, ni bil prijavljen na registrsko sodišče, zato podatkov ne more pridobiti iz Ajpesa. Ker Finančna uprava Republike Slovenije prejema podatke o prenosih poslovnih deležev od notarjev, ki sestavljajo notarske zapise prenosov poslovnih deležev, prosi za posredovanje podatka o dnevu prenosa poslovnega deleža, izvedenega v letu 2017 oz. 2018 ter podatek o notarju, pri katerem je bila pogodba o prenosu sklenjena. Ob tem je ponovno navedla pravni interes za pridobitev zaprošenih podatkov, in sicer zaradi sodelovanja v pravdni zadevi ….  

Dne 1. 7. 2019  je prosilka na Finančni urad Celje naslovila dopis, v katerem je navedla, da so navedbe Finančnega urada Celje, z dne 26. 6. 2019 neutemeljene, saj našteta določila ne prepovedujejo razkritja podatkov, ki so javnega značaja, kot je prenos poslovnih deležev. Prosilka ponovno zaproša za pridobitev podatka o datumu prenosa poslovnega deleža v letu 2018 ali 2017 s strani …. Prosilka je še dodala, da datum prenosa vsekakor ne more predstavljati podatka, ki ga ne smejo razkriti.

Dne 1. 8. 2019 je prosilka naslovila na Finančni urad Celje dopis, v katerem je pojasnila, da zaprosila za pridobitev informacij ni podala na podlagi ZDavP-2, ampak na podlagi ZDIJZ, ki izdajo takšnih podatkov dovoljuje. Dne 6. 8. 2019 je na Finančni urad Celje naslovila še dopis, v katerem je zahtevala takojšno izdajo ustrezne odločbe oz. predložitev podatkov, ki jih je skladno z zakonom zaprosila. Finančni urad Celje je zahtevo prosilke odstopil v reševanje na Generalni finančni urad kot zahtevek za dostop do informacij javnega značaja, z dne 1. 8. 2019.

Zahtevo prosilke z dne 1. 8. 2019 je organ zavrnil z odločbo, št. 090-48/2019-2 z dne 22. 8. 2019. V obrazložitvi se je organ najprej opredelil do informacije javnega značaja in preveril, ali zaprošeni podatki predstavljajo informacijo javnega značaja, skladno z zakonom in ali so izpolnjeni temeljni pogoji za njeno posredovanje. Organ je pojasnil, da po drugi alineji 1. odstavka 339. člena ZDavP-2 davčnemu organu podatke, ki se nanašajo na odsvojitve deležev v gospodarskih družbah, posredujejo tudi notarji, kadar je za odsvojitev poslovnega deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Davčni organ je na podlagi notranjih poizvedb ugotovil, da za leto 2017 in 2018 ni prejel podatkov od notarjev o odsvojitvi poslovnega deleža družbe …., zato z zahtevanimi podatki (datum prenosa ter ime notarja, pri katerem je bila sklenjena pogodba) ne razpolaga. Glede na navedeno je organ zaključil, da informacije, za katere prosi prosilka, niso informacije javnega značaja, saj ne izpolnjujejo vseh pogojev iz 4. člena ZDIJZ. Organ je še dodal, da tudi če bi razpolagal z informacijami, prejetimi od notarja, bi bili ti podatki davčna tajnost, kar pomeni izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. V prvem odstavku 15. členaZDavP-2 je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZDavP-2 sme davčni organ podatke, ki so davčna tajnost, razkriti tretjim osebam le na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca oziroma če je v ZDavP-2 ali mednarodni pogodbi, ki obvezuje Slovenijo, tako določeno. Organ je še navedel, da se pri presoji po ZDIJZ morebitni pravni interes prosilca za dostop do zahtevane informacije ne upošteva, podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2, pa upoštevaje določbe 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso prosto dostopne informacije javnega značaja.

Dne 28. 8. 2019 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa, št. 090-48/2019-2 z dne 22. 8. 2019, v kateri je navedla, da je dne 17. 6. 2019 na Finančni urad Celje, poslala zahtevo za posredovanje informacij o morebitnih sklenjenih poslih prodaje poslovnega deleža za družbo …., matična številka …, v času od 1. 11. 2017 do 13. 6. 2019. Zahteva za posredovanje informacij je bila sprva zahtevana na podlagi ZDavP-2, z dopisom z dne 1. 8. 2019, pa na podlagi ZDIJZ.  Prosilka je ponovno navedla, da je izkazala pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov, in pojasnila pomen pridobitve zahtevanih podatkov za potrebe dokazovanja fiktivnosti lastništva in poslovodstva ter samega delovanja firme ….. Ker prenos poslovnega deleža ni bil prijavljen na registrsko sodišče, podatkov ne more pridobiti iz Ajpesa. Prosilka je navedla, da je organ po notranjih poizvedovanjih ugotovil, da ni prejel nobenih podatkov o odsvojitvi poslovnega deleža za leto 2017 in 2018, kar pa je v naslednjem odklonilnem razlogu navedel, da podatkov tudi v primeru, da bi z njimi razpolagal, ne bi razkril, saj gre za davčno tajnost, ni pa navedel, ali je prejel od notarjev kakršenkoli podatek o odsvojitvi poslovnega deleža družbe …. za leto 2019. Ker je prosilka zaprosila za informacijo, ki naj bi izhajala iz časovnega okvirja od 1. 11. 2017 do 13. 6. 2019, domneva, da se je odsvojitev poslovnega deleža zgodila v letu 2019, saj le za to leto davčni organ ni navedel podatka o prejemu, saj bi s tem kršil davčno tajnost.  Prosilka je še navedla, da je v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v materializirani obliki. Zakon o gospodarskih družbah v 3. odst. 481. člena navaja, da je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Zakon torej določa strogo obličnost, ki je predpisana v namene ad valorem (veljavnost) in ne zgolj forme ad probationem (dokazovanje). Tako je torej utemeljeno, da gre v tem primeru za informacijo, ki je materializirana v obliki dokumenta, da želi dostop do informacije katera je v primeru, da resnično obstaja, v materializirani obliki, organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, pa so dolžni omogočiti dostop do že obstoječih informacij. Na podlagi vsega navedenega prosilka zahteva, da se ji omogoči dostop do informacij javnega značaja.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-48/2019-4 z dne 4. 9. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

V dopisu št. 090-48/2019-4 z dne 4. 9. 2019, je organ pojasnil, da je prosilka poslala na FU Celje več dopisov. V prvem dopisu je zahtevala podatke o prodaji poslovnega deleža družbe …, v času od 1. 11. 2017 do 13. 6. 2019. Ker pa je v nadaljnjih dopisih (dopis z dne 26. 6. 2019 ter 1. 7. 2019) zahtevala podatke o datumu prenosa poslovnega deleža družbe … v letu 2017 ter 2018 in podatek pri katerem notarju je bil prenos sklenjen, je organ ocenil, da je prosilka zahtevo spremenila. Organ je ob tem še navedel, da tudi za leto 2019 ni prejel podatkov od notarjev o odsvojitvi poslovnega deleža družbe …. in z zahtevanimi podatki - datumom odsvojitve poslovnega deleža družbe …. in podatkom o notarju, pri katerem je bil prenos sklenjen, tudi za leto 2019 ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma ugotavlja, da je organ v odločbi št. 090-48/2019-2 z dne 22. 8. 2019 odločal o dostopu do podatka o datumu prenosa poslovnega deleža družbe …. v letu 2017 ali 2018 ter pri katerem notarju je bil prenos sklenjen, pri čemer ni upošteval časovnega okvirja zahtevane informacije, ki zajema tudi leto 2019, kot ga je opredelila prosilka v prvotni zahtevi z dne 16. 6. 2019. Prosilka je namreč z dopisom z dne 1. 8. 2019 pojasnila, da je zahtevane informacije zahtevala na podlagi ZDIJZ, pri čemer ni posebej navedla, na katero zahtevo se to nanaša. Glede na pritožbo prosilke z dne 28. 8. 2019, IP ugotavlja, da je prosilka zahtevala podatke o datumu prenosa poslovnega deleža družbe …. ter pri katerem notarju je bil prenos sklenjen, v časovnem okvirju od 1. 11. 2017 do 13. 6. 2019, kar organ ni upošteval pri odločanju, zato je predmet tega pritožbenega postoka vprašanje, ali organ razpolaga s podatkom o datumu prenosa poslovnega deleža družbe …. in podatki o notarju, pri katerem je bil prenos sklenjen tudi za leto 2019.
IP nadalje pojasnjuje, da je treba v postopku dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilka, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilka. Argumenti, s katerimi prosilka pojasnjuje pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov, namreč niso pravno relevantni za odločitev glede dostopa do informacij na podlagi ZDIJZ, zato navajanje razlogov prosilke za pridobitev zahtevanih podatkov ni bilo ne potrebno in ne relevantno pri odločanju, posledično se IP do njih tudi ni opredelil.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 17. 6. 2019 in zahtevi z dne 26. 6. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Upoštevaje podana pojasnila organa v dopisu št. 090-48/2019-4 je IP ugotovil, da organ s podatkom o datumu prenosa poslovnega deleža družbe … in podatki o notarju, pri katerem je bil prenos sklenjen, za leto 2019 ne razpolaga, saj tudi za leto 2019 ni prejel podatkov od notarjev o odsvojitvi poslovnega deleža družbe .... Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke zavrniti.

IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga s podatki, za katerega prosilka domneva, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Pojem kriterij materializirane oblike, pomeni, da se mora informacija nahajati v fizični obliki, kamor štejemo tudi elektronsko obliko. Bistveno je, da je informacija zapisana na nek fizični medij, ki omogoča njen ponoven priklic. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.
Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnila organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da ta z zahtevanim podatkom o datumu prenosa poslovnega deleža družbe …. in podatki o notarju, pri katerem je bil prenos sklenjen, tudi za leto 2019, ne razpolaga. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga s temi podatki, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne.
IP še dodaja, da Davčni postopek ureja Zakon o davčnem postopku, ki v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena ZDavP-2 je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Skladno s 1. odstavkom 15. člena ZDavP-2 so pogoji za obstoj davčne tajnosti, da:

1. s podatki razpolaga davčni organ;
2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca;
3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo.

Ker organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki – IP ne more presojati obstoja davčne tajnosti, ki jo sicer ureja 1. odstavek 15. člena ZDavP-2. Skladno z navedenim v predmetni zadevi glede zahtevanih informacij javnega značaja niso izpolnjeni vsi trije pogoji za obstoj davčne tajnosti, v posledici tega pa ni podana izjema po 5. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na navedeno je IP  zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ ni odločil o  zahtevi z dne 1. 8. 2019, saj takšna zahteva ne obstaja, temveč je odločal o zahtevi z dne 26. 6. 2019, pri čemer ni upošteval časovnega okvirja zahtevanih informacij, navedenih v zahtevi z dne 16. 6. 2019), ki pa niso bistvene, zato je pritožbo, na podlagi drugega odstavka 248.člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1.točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Urša Pleterski
raziskovalka pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska  pooblaščenka