Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 04.01.2021
Title: prosilec - Državni zbor RS
Number: 090-298/2020
Category: varstvo sodnega postopka, Test interesa javnosti
Status: Refused


POVZETEK:

V  obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do vseh informacij iz zaprtega dela 11. seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019, ki se nanašajo na vlagatelja bodisi izrecno bodisi določljivo, zaradi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6.čl. ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da v konkretnem primeru sicer ne poteka sodni postopek, temveč preiskava pri organu, ki je postopek sui generis, vendar pa zanj v določenem delu neposredno ali smiselno veljajo določbe ZKP, zato se je  IP strinjal z organom, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako se je IP strinjal, da je organ ustrezno pojasnil, da bi razkritje zahtevanih informacij, v tej fazi preiskave, lahko povzročilo takšno nepopravljivo škodo za nadaljevanje postopka, ki pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami.  Ker sta prosilca v  pritožbi izpostavila, da sta zahtevala samo tiste informacije iz zapisnika, ki se nanašajo nanju, bodisi izrecno bodisi določljivo kot ključni argument, da sta do navedenih informacij upravičena, je IP poudaril, da za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, da prosilca zahtevata lastne osebne podatke, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Ob tem je IP še dodal, da posamezniki, ki želijo od organov prejeti svoje osebne podatke, lahko te zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov), ne morejo pa svojih osebnih podatkov zahtevati na podlagi ZDIJZ. Res je, da sta se prosilca v svoji zahtevi sklicevala tudi na navedeni člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, vendar pa je to samostojna pavica, ki predstavlja povsem drugo pravno podlago za pridobitev podatkov in je urejena izven določb ZDIJZ, zato se IP v tem postopku do pravice seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ne more opredeljevati. IP je prav tako ugotovil,  da za razkritje  informacij ni podan javni interes.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-298/2020/2

Datum: 4. 1. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilca) z dne 23. 11. 2020, zoper odločbo z dne 12. 11. 2020, št. 010-01/20-34/3, Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilcev se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

 

Prosilca sta dne 15. 10. 2020 na organ naslovila dopis, ki sta ga poimenovala kot: Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in v kateri navajata, da sta bila dne 29.10.2019, s strani takratnega ministra Republike Slovenije za zdravje, prisotnega na 11. seji Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 04.10.2019, seznanjena z delno vsebino iz zaprtega dela predmetne seje, ki se neposredno nanaša nanju -. Predmetna vsebina je bila domnevno izvedena s strani poslanca Državnega zbora Franca Trčka na delu predmetne seje, ki je bil zaprt za javnost in je vznak tega prepis tega dela seje oziroma magnetogram nedostopen splošni javnosti. Nadalje sta navedla, da zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu. Skladno s prakso IP je nedvomno, da opis zahtevane informacije iz prejšnjega odstavka predstavlja določljivo vsebino, ki se nanaša na točno določeni individualizirani osebi, tj. prosilca, prav tako je določen kraj, čas in domnevni izvajalec informacije, kar daje zadostno podlago organu za določitev in posredovanje informacije. Na podlagi 15. člena Splošna uredba o varstvu podatkov, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije, inter alia: namene obdelave, vrste zadevnih osebnih podatkov, uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov etc. Upravljavec zagotovi kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Za dodatne kopije, ki jih zahteva posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko upravljavec zaračuna razumno pristojbino ob upoštevanju upravnih stroškov. Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahtevo predloži z elektronskimi sredstvi, in če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne zahteva drugače, se informacije zagotovijo v elektronski obliki, ki je splošno uporabljana. Kot izhaja iz obsežne prakse Sodišča EU, varstvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega življenja med drugim pomeni, da mora imeti vsaka fizična oseba možnost, da preveri točnost osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo in zakonitost njihove obdelave. Kot izhaja iz uvodne izjave Uredbe EU 2016/679, ima  posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi člena 15 te uredbe, pravico do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj, da bi lahko opravil potrebna preverjanja. Ta pravica do dostopa je med drugim potrebna, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogoči, da po potrebi doseže, da upravljavec te podatke popravi, izbriše ali blokira in da tako uresničuje svojo pravico iz člena 15. člena te uredbe Na podlagi navedenega prosilca od organa oz. od zavezanca zahtevata, da jima omogoči:

- dostop do vseh informacij iz zaprtega dela 11. seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019, ki se nanašajo na prosilca (vlagatelja) bodisi izrecno bodisi določljivo,

- informacije iz prejšnjega odstavka prosilcema dostavi na enak način in v enaki obliki, kot je bila vložena ta zahteva,

- v primeru neobstoja takšnih informacij prosilcema izda upravno odločbo, s katero bo konkludentno po skrbno opravljeni reviziji celotnega magnetograma predmetne seje ugotovil, da se nikakršne informacije s predmetne seje ne nanašajo nanju, oziroma da vlagatelja v nobenem delu ne bi mogla biti prepoznana kot določljivi osebi, na kateri se informacije nanašajo.

 

Organ je o zahtevi prosilcev odločil s sklepom in odločbo z dne 12. 11. 2020, št. 010-01/20-34/3, s katero je zahtevo za dostop do vseh informacij iz zaprtega dela 11. seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019, ki se nanašajo na vlagatelja bodisi izrecno bodisi določljivo, v celoti zavrnil.

 

V obrazložitvi odločbe je organ ugotovil, da sta bili vloženi dve zahtevi, ki sta dejansko vloženi na istem dokumentu in se nanašata na isto dejansko stanje in isto pravno podlago, zato je organ, na podlagi 130. člena ZUP obe zahtevi s sklepom združil v en postopek. Nadalje je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja med postopkom preverjanja upravičenosti zahtev ugotovila, da ti nista utemeljeni, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju. Delovanje preiskovalnih komisij Državnega zbora urejata Zakon o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93) in Poslovnik o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03). Zakon o parlamentarni preiskavi v drugem odstavku 19. člena določa, da se glede vprašanj, ki niso neposredno urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo ustrezne splošne določbe zakona o kazenskem postopku ter njegove določbe o preiskavi in glavni obravnavi. Poslovnik o parlamentarni preiskavi v svojem 16. členu določa, da lahko preiskovalna komisija pri izvajanju dokazov izključi javnost. V petem odstavku 18. člena Poslovnika pa je določeno, da dokler parlamentarna preiskava ni končana, se sme zapisnike sej preiskovalne komisije dati le sodiščem in drugim državnim organom, kadar imajo ti na podlagi zakona pravico zahtevati izročitev listin na vpogled. Nesporno je, da je bil del 11. seje Preiskovalne komisije z dne 4. 10. 2019, skladno s prvim odstavkom 16. člena Poslovnika, zaprt za javnost. Uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja je pridobila stališče predsednice preiskovalne komisije, da bi bila javna objava zapisnika za javnost zaprtega dela seje preiskovalne komisije v nasprotju z interesi parlamentarne preiskave o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, odrejene 20. 12. 2018. Posredovanje predlaganega dokumenta, ki je dokaz dokaznega postopka Preiskovalne komisije in je bil zaradi narave navedkov priče in članov Preiskovalne komisije, kot tudi narave same zadeve, obravnavan na seji, zaprti za javnost, bi bilo za Preiskovalno komisijo nesprejemljivo in celo škodljivo za objektivno in celovito izvedbo odrejene parlamentarne preiskave. Zakon o kazenskem postopku, ki se pri delu preiskovalnih komisij Državnega zbora smiselno uporablja, v tretjem odstavku 128. člena določa, da se pregled in prepis spisov sme odreči, če je bila javnost izključena z glavne obravnave. ZDIJZ kot izjemo od splošnega pravila o prostem dostopu do informacij javnega značaja v osmi točki prvega odstavka 6. člena zakona določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva za dostop nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Ob smiselni uporabi Zakona o kazenskem postopku je ta izjema podana v konkretnem primeru zahteve za dostop do zapisnika zaprtega dela 11. seje Preiskovalne komisije iz zgoraj navedenih razlogov tudi za posredovanje podatkov, ki so bili pridobljeni oziroma sestavljeni med parlamentarno preiskavo in izvedba te preiskave še poteka. V skladu z navedenim je organ na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in v povezavi z 19. členom Zakona o parlamentarni preiskavi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo sta prosilca vložila pritožbo z dne 23. 11. 2020, v kateri sta povzela zahtevo in izpodbijano odločbo ter navedla, da v celoti zavračata zmotno pravno interpretacijo zakonodaje in subsumpcijo dejanskega stanja v predmetni zadevi, kot je povzeta v izpodbijani odločbi. Poudarjata, da so zmotne navedbe organa v delu, kjer navaja, da prosilca oz. pritožnika zahtevata celoten zapisnik 11. seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki je potekala dne 4. 10. 2019. Nasprotno, prosilca sta v svoji zahtevi eksplicitno zahtevala zgolj prepis dela seje, ki se nanaša nanju. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu. Skladno s prakso IP je nedvomno, da opis zahtevane informacije iz zavrnjene zahteve predstavlja določljivo vsebino, ki se nanaša na točno določeni individualizirani osebi, tj. pritožnika, prav tako je določen kraj, čas in domnevni izvajalec informacije, kar daje zadostno podlago organu za določitev in posredovanje informacije. Nikakor prosilca nista zahtevala izpisa celotne seje in ju vsebina le-te ne zanima. Prosilca poudarjata, da gre v navedenem primeru za podatke, ki se nanašajo nanju osebno in zaradi tega uživata še večje varstvo pri omogočanju dostopa do teh podatkov, s katerimi razpolaga uradni organ Republike Slovenije. V nadaljevanju prosilca ponovita pravice iz 15. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, na kar sta se sklicevala že v sami zahtevi. Prosilca nadalje poudarjata, da mora organ v tem primeru kot primarni zakon (lex specialis), po katerem presoja zahtevo, uporabljati ZDIJZ, saj prosilca ne zahtevata prepisa celotne seje, vendar le del podatkov, ki se nanašajo nanju. Takšno situacijo pa ZDJIZ v celoti avtonomno ureja in nikakor ne napotuje na subsidiarno uporabo področnih predpisov. In sicer, v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ je določeno, da se ne glede na določbe prvega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih, pri čemer primer prosilcev ne sodi v nobenega izmed predvidenih primerov. Javni interes za dostop do lastnih podatkov, ki jih obdeluje organ Republike Slovenije, je v tem primeru vsekakor močnejši od interesa morebitnih drugih oseb (e.g. članov predmetne Preiskovalne komisije), ki bi takšnemu posredovanju osebnih podatkov nasprotovale. Ne glede na zmotno in pomanjkljivo pravno utemeljitev organa, prosilca poudarjata, da lahko skladno s 5.a členom ZDIJZ organ prosilcu sicer zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. V kolikor bi organ zahtevo zavrnil na predmetni pravni podlagi, bi se subsidiarno uporabile določbe Poslovnika o parlamentarni preiskavi in ZKP. Kot že pojasnjeno zgoraj, prosilca ne zahtevata prepisa celotnega zaprtega dela predmetne seje, ampak le del, ki se nanaša nanju. S tem je izključena uporaba 18. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se eksplicitno nanaša zgolj na prepise celotnih sej. ZKP, na katerega se sklicuje pritožnik, pa daje potrebno pravno varstvo pritožnikoma v takšnih primerih, in sicer v 128. členu v navezavi z 59. členom. Te določbe posebej obravnavajo pravice posameznih udeležencev v kazenskih postopkih (oškodovanec, obdolženec, zagovornik etc.). Upoštevaje, da pritožnika nista seznanjena z informacijami, ki jih zahtevata in da jima jih organ protipravno ne želi posredovati, ne moreta kvalitetno uveljavljati svojih pravic skladno z določbami ZKP, saj niti nista seznanjena z lastnim statusom v predmetni Preiskovalni komisiji. Vztrajata, da naj IP organu naloži posredovanje zahtevanih informacij.

 

Organ je z dopisom z dne 11. 12. 2020, številka: 010-01/20-34/5, poslal pritožbo prosilcev s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali je podana izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.

 

Navedena izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:

1. da je postopek še v teku,

2. da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

 

V obravnavanem primeru so predmet presoje informacije iz zapisnika 11. seje parlamentarne komisije, ki je dokaz v postopku, ki ga vodi Preiskovalna komisija, in je bil zaradi narave navedkov priče in članov Preiskovalne komisije, kot tudi narave same zadeve, obravnavan na seji, zaprti za javnost. Izvedba te preiskave še poteka. Kot izhaja iz Zakona o parlamentarni preiskavi se ta opravi v zadevah javnega pomena, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Kot je pojasnil že organ, se v tem postopku poleg določb zakona o kazenskem postopku in zakona o prekrških, ki se po Zakonu o parlamentarni preiskavi uporabljajo neposredno, glede drugih vprašanj, ki z njim niso urejena, smiselno uporabljajo tudi druge ustrezne splošne določbe zakona o kazenskem postopku ter njegove določbe o preiskavi in glavni obravnavi. V konkretnem primeru torej ne poteka sodni postopek, temveč preiskava pri organu, ki je postopek sui generis, vendar pa zanj v določenem delu neposredno ali smiselno veljajo določbe ZKP, zato se IP strinja z organom, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede drugega pogoja za obstoj obravnavane izjeme IP pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu, ki mora z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da so zahtevane informacije del dokaznega postopka Preiskovalne komisije zaslišanja prič in navedkov članov Preiskovalne komisije, kar bi bilo v primeru razkritja škodljivo za objektivno in celovito izvedbo odrejene parlamentarne preiskave, ki še poteka. IP se zato strinja, da je organ ustrezno pojasnil, da bi razkritje zahtevanih informacij, v tej fazi preiskave, lahko povzročilo takšno nepopravljivo škodo za nadaljevanje postopka, ki pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami. Glede na to, da je predmet presoje zapisnik, ki izkazuje izvajanje dokaznega postopka zaslišanja prič, IP poudarja, da je dokazni postopek dinamičen in zato ni moč predvideti vseh procesnih in dejanskih situacij. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov. In prav temu je namenjena izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, varovanju izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej na nek način varovanju verodostojnosti in trdnosti samega postopka.

 

Na podlagi navedenega je IP v nasprotju s pritožbenimi navedbami prosilcev zaključil, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

 

Prosilca sicer v pritožbi izpostavljata, da je organ presojal dokument kot celoto, kljub temu, da sta zahtevala samo tiste informacije iz zapisnika, ki se nanašajo nanju, bodisi izrecno bodisi določljivo ter slednje izpostavljata kot ključni argument, da sta do navedenih informacij upravičena, čemur pa IP ne more slediti.

 

Dejstvo je namreč, da prosilca zahtevata informacije na podlagi ZDIJZ, za katerega velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). To pomeni, da za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, da prosilca zahtevata lastne osebne podatke, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali prosilca zahteva svoje osebne podatke, temveč je treba presoditi, ali gre za informacije, ki so prosto - javno dostopne vsakomur. Povedano drugače, v postopku po ZDIJZ je dolžnost organa, da vselej varuje izkazane izjeme po ZDIJZ, v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba, torej bi moral npr. prekriti tudi osebne podatke prosilca, če se nahajajo na zahtevanem dokumentu oz. mora prekriti tudi tiste podatke, do katerih bi konkretni prosilec sicer na kakšni drugi zakonski podlagi morebiti lahko dostopal.

 

Ker sta prosilca v pritožbi še navedla, da zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij pomeni, da ne moreta kvalitetno uveljavljati svojih pravic skladno z določbami ZKP, saj niti nista seznanjena z lastnim statusom v predmetni Preiskovalni komisiji, IP še posebej poudarja, da v tem primeru ne gre za tehtanje med pravico prosilcev, ki jo zasledujeta glede konkretne parlamentarne preiskave in pravico do varstva postopka, ker se v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne izhaja iz individualne pravice vsakokratnega konkretnega prosilca, temveč iz pravice vsakogar, da izve za informacijo javnega značaja.

 

Ob tem pa IP še dodaja, da posamezniki, ki želijo od organov prejeti svoje osebne podatke, lahko te zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov), ne morejo pa svojih osebnih podatkov zahtevati na podlagi ZDIJZ. Res je, da sta se prosilca v svoji zahtevi sklicevala tudi na navedeni člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, vendar pa je to samostojna pavica, ki predstavlja povsem drugo pravno podlago za pridobitev podatkov in je urejena izven določb ZDIJZ, zato se IP v tem postopku do pravice seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ne more opredeljevati.

 

Glede na pritožbene navedbe, da je za razkritje zahtevanih informacij, torej izključno osebnih podatkov prosilcev, podan tudi javni interes, IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni podan.

 

Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

 

Glede na to, da v konkretnem primeru preiskava še poteka in ugotovitve komisije še niso sprejete, poleg tega pa prosilca niti ne zahtevata ugotovitev komisije, temveč le podatke, ki se nanašajo nanju, je po oceni IP v tem trenutku varstvo postopka preiskave večje od interesa javnosti za razkritje zahtevanih informacij. IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje prosilcev, da je podan javni interes, pri čemer argumente vežeta na obstoj zasebnega interesa, po oceni IP vsekakor ni dovolj tehten argument, ki bi omogočil razkritje sicer varovanih informacij.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilcev pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka