Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 25.05.2020
Title: prosilec - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.
Number: 090-11/2020
Category: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Status: Sustained in part


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov v zvezi z z javnim naročilom  »Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah«. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ glede določenih dokumentov dostop neutemeljeno zavrnil, saj izjema poslovne skrivnosti ni bila izkazana ali pa je šlo za podatke, ki so izkazovali porabo javnih sredstev oz. izpolnjevanje pogojev v postopku javnega naročanja. IP je še posebej poudaril, da se s  podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem v postopku javnega naročanja transparentnost postopka ne konča, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani izvajalec tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.).. IP je pritožbi delno ugodil in naložil organu, da prosilcu posreduje še določene informacije, v preostalem delu, v katerem je  IP sledil obrazložitvi organa,  da gre za informacije, ki predstavljajo tehnično-strokovno znanje oziroma izsledke ter rezultate, ki se nanašajo na samo tehnologijo, ki implementira tehnično rešitev ponudnikov, pa je IP pritožbo zavrnil.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-11/2020/17

Datum: 25. 5. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), ), 1. odstavka 252. čl. in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 24. 12. 2019, (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 9. 12. 2019, št.: 0.5.5/2019-mkk-76, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 24. 12. 2019 se delno ugodi in se odločba Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. z dne 9. 12. 2019, št.: 0.5.5/2019-mkk-76, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje informacije v zvezi z javnim naročilom št. JN4695/2015, z dne 13. 7. 2015, »Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah«, in sicer:
  • Iz Ponudbe izvajalca SPD-11 z dne 25. 9. 2017, podatek znesek pri skupno CAPEX in znesek pri skupno OPEX, na strani 9 priloge -opis rešitve,
  • Program poskusnega obratovanja z dne 12. 2. 2018, in sicer od strani 1 do vključno prvega odstavka na strani 6, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke pri: »avtor/avtorji«, »dokument pripravil« in pri »opombe« na strani 2 in 3, ter od naslova nad tabelo na strani 21 do vključno strani 22,
  • Zapisnik o izvedenih pogajanjih z dne 10. 9. 2018, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke fizičnih oseb, ki so navedeni kot prisotni predstavniki naročnika in izvajalca na prvi strani, ime in priimek osebe, ki je pisala zapisnik, vsa imena in priimke ter podpise fizičnih oseb, ki so potrdili in prevzeli zapisnik,
  • Cenik rezervnih delov z dne 22. 10. 2018,
  • Dokument DARS št. 420-4/2017-DŠ-76.3 z dne 26. 1. 2018 v celoti (brez prilog), pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke fizičnih oseb in nazive, ki so navedeni na tretji strani dokumenta, in sicer v koloni »pripravil«, pri »v vednost«, »podpise« in »parafe«,
  • Zapisnik komisije z dne 26. 2. 2018, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke fizičnih oseb, funkcije in podpise, ki so navedeni na prvi, drugi in osmi strani zapisnika (člane komisije in podpisnike),
  • Poročilo o pregledu dokumentacije »Zunanji CUT in dodatna blagajna na CP Hrušica«, pri čemer je organ dolžan prekriti podpisnike dokumenta (imena in priimke ter podpise),
  • Zapisnik komisije za pregled sistema pred prevzemom po pogodbi DARS št. 717/2016 z dne 26. 3. 2018, brez prilog, pri čemer je organ dolžan prekriti dokument od vključno točke 1 na strani 5 do vključno točke 6 do strani 10 ter vsa imena in priimke fizičnih oseb, funkcije in podpise, ki so navedeni na prvi, drugi, tretji in trinajsti strani zapisnika (člane komisije in podpisnike) ter »parafe« čez celotni dokument,
  • Potrdilo o prevzemu elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku št. 420 - 4/2018-DŠ-86.5 z dne 28. 3. 2018, pri čemer je organ dolžan prekriti dokument od vključno točke 1 na strani 5 do vključno točke 6 do strani 8 ter vsa imena in priimke fizičnih oseb, funkcije in podpise, ki so navedeni na strani deset in enajst potrdila (v koloni »pripravil« ter pri »v vednost«), ter »parafe« čez celotni dokument,
  • Terminski plan izvajalca (projektni plan in plan aktivnosti), pri čemer je organ dolžan prekriti začetnico imena in priimek v stolpcu »akcija« na strani štiri.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 3. 10. 2019 zahtevala vpogled ter fotokopije dokumentov oziroma izpis v formatu A4 oziroma posredovanje dokumentacije kot elektronski zapis na CD zgoščenki glede celotnega postopka javnega naročanja št. JN4695/2015, ki je bilo na portalu e-naročanje, objavljeno dne 13. 7. 2015 ter na informacije v času izvajanja pogodbe »Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah« z dne 06. 09. 2016, in sicer:

- Ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika;

- V zvezi z Aneksom številka 2:

  • Dokumentacija načrtovanja in oblikovanja ECS-PPT;
  • Ponudba za aneks-2 SPD -1 z dne 16. 1. 2017;
  • Zapisnik pogajanj z dne 23. 2. 2017;
  • Dopis, s katerim je naročnik potrdil obseg in vrednost del, ki so bila predmet pogajanj dne 23. 2. 2017.

- V zvezi z Aneksom številka 4:

  • Ponudba za spremembo predhodno navedenih pogodbenih del ter del, ki so se v fazi implementacije ECS-PPTs pripravo in potrjevanjem dokumentacije načrtovanja in oblikovanja ECS - PPT pokazale za smiselne in potrebne;
  • Zapisnik o izvedbi pogajanj za dodatna dela z dne 28. 6. 2017;
  • Dopis št. 402-8/2017-SR-142/2017-2 z dne 17. 7. 2017, s katerim je potrdil obseg in vrednost del, ki so bila predmet pogajanj dne 28. 6. 2017;
  • Dopis številka 402-8/2017-R-142/2017-2 z dne 17. 7. 2017;
  • Dopis številka 420-4/2017-DŠ-44 z dne 30. 8. 2017;
  • Dopis številka 402-8/2017-SR-O1 z dne 13. 9. 2017, kjer je naročnik pozval na skrajšanje obdobja delovanja in vzdrževanja kompletov cestninsko uporabniških točk pri naročnikovih zunanjih partnerjih in sicer na 3 (tri) leta;
  • Dopis št. 122/2017 - ECS z dne 14. 9. 2017;
  • Ponudba izvajalca SPD-3 z dne 6. 4. 2017 - Sprememba konfiguracije opreme vozil mobilnega cestninskega nadzora;
  • Ponudba izvajalca SPD-2 z dne 19. 6. 2017 -Sprememba števila kompletov in konfiguracije opreme za cestninske uporabniške točke;
  • Ponudba izvajalca SPD-7 z dne 18. 5. 2017 - Dodatna blagajna na CP Hrušica;
  • Dopis izvajalca številka 122/2017-ECS z dne 14. 9. 2017.

- V zvezi Aneksom številka 5:

  • Zapisnik o izvedbi pogajanj za dodatna dela z dne 19. 10. 2017;
  • Dopis številka 420-4/2017-DŠ-SR-53.2 z dne 24. 10. 2O17, s katerim je naročnik potrdil obseg in vrednost del, ki so bila predmet pogajanj dne 19.10.2017;
  • Ponudba izvajalca SPD - 8.2 z dne 8. 9.2017 - Pošiljanje agregiranih poplačniških transakcij pogodbenim izdajateljem bencinskih kartic;
  • Ponudba izvajalca SPD-9.1 z dne 14. 9. 2017-Zagotovitev spletnega (ang. »web«) vmesnika za upravljanje podatkov o uporabnikih DARS CUT na bencinskih servisih OMV (BS OMV);
  • Ponudba izvajalca SPD - 9.2 z dne 14. 9. 2017 - Zagotovitev dnevnega prenosa transakcij na DARS UCT na BS OMV in dodatek za Externe CUT MOL;
  • Ponudba izvajalca SPD - 10.0 z dne 14. 9. 2017 - Dodatna dela vezana na širitev kovinskih konstrukcij in izdelavo ter montažo podestov.

- V zvezi z Aneksom številka 6:

  • Zapisnik o izvedbi pogajanj z dne 8. 1. 2018;
  • Dopis številka 420-4/2017-DŠ-SR-74.1 z dne 9. 1. 2018;
  • Ponudba izvajalca SPD-11 z dne 25. 9. 2017 - Podpora obročnega plačila s karticama Mastercard in Maestro vključno s prilagoditvijo vmesnika za plačevanje prek spletnega portala DarsGo;
  • Ponudba izvajalca SPD-14 z dne 23. 11. 2017 - Delovne postaje za zaključevanje služb cestninskega nadzora;
  • Ponudba izvajalca SPD-15 z dne 8. 12. 2017 - Delovne postaje za izvajanje postopkov o prekršku z aplikacijo ISPO in dostopi do ostalih baz podatkov v ECS sistem.

- V zvezi z Aneksom številka7:

  • Pojasnilo nepredvidenih okoliščin, ki jih naročnik kljub skrbnemu ravnanju ni mogel predvideti, zaradi katerih so spremenili rok dobave in ceno kompleta OBU.

- V zvezi z Aneksom številka 8:

  • Dopis številka 420-4/2018-DŠ-101.1 z dne 15. 6. 2018;
  • Program poskusnega obratovanja;
  • Zapisnik o izvedenih pogajanjih z dne 10. 9. 2018;
  • Zapisnik o izvedenih pogajanjih z dne 8. 11. 2018;
  • Dodatna opredelitev višje sile v obdobju delovanja vzpostavljenega sistema;
  • Cenik rezervnih delov opreme in dodatnih storitev, ki so potrebni za nemoteno delovanje sistema v obdobju tehničnega delovanja vzpostavljenega sistema;
  • Potrdilo o uspešno izvedenih testiranjih;
  • Potrdilo o prevzemu del na vzpostavljenih pooblaščenih DarsGo servisih, prodajnih mestih vinjet DARS d.d. in dodatne blagajne CP Hrušica;
  • Zapisnik komisije za pregled sistema pred prevzemom po pogodbi DARS št. 717/2016 z dne 26. 3.2018;
  • Potrdilo o prevzemu elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku št. 420 - 4/2018-DŠ-86.5 z dne 28. 3. 2018.

- V zvezi z Aneksom številka 9:

  • Zapisnik o izvedenih pogajanjih z dne 11. 12. 2018;
  • Zapisnik o izvedenih pogajanjih z dne 11. 1. 2019;
  • Dopis številka 402-8/2017-EC-33/2017-1 z dne 3. 4. 2017, s katero je naročnik naročil izvajalcu izgradnjo 4 dodatnih cestninskih portalov na avtocestnem odseku A4 Draženci - Gruškovje;
  • Dopis št. DARS št. 420-4/2018-DŠ-121.1 z dne 21. 9. 2018, s katerim je naročnik izvajalca obvestil, da mora nadaljevati z deli za postavitev dveh portalov na AC Draženci – NMP Gruškovje;
  • Zapisnik o pregledu in prevzemu del z dne 27. 11. 2018: Postavitev in integracija cestninskih.

 

Organ je z odločbo z dne 9. 12. 2019, št.: 0.5.5/2019-mkk-76 odločil, da se zahteva prosilke z dne 3. 10. 2019 delno zavrne, in sicer tako, da se:

  1. zahtevi prosilke delno ugodi v delu, ki se nanaša na naslednje dokumente:
  • Ponudba za aneks-2-SPD-l z dne 16. 1. 2017;
  • Zapisnik pogajanj z dne 23. 2. 2017;
  • Dopis, s katerim je naročnik potrdil obseg in vrednost del, ki so bila predmet pogajanj dne 23.2. 2017;
  • Ponudba za spremembo predhodno navedenih pogodbenih del ter del, ki so se v fazi implementacije ECS- PPT s pripravo in potrjevanjem dokumentacije načrtovanja in oblikovanja ECS-PPT pokazale za smiselne in potrebne;
  • Zapisnik o izvedbi pogajanj za dodatna dela z dne 28. 6. 2017;
  • Dopis št. 402-8/2017-SR-142/2017-2 z dne 17. 7. 2017, s katerim je naročnik potrdil obseg in vrednost del, ki so bila predmet pogajanj z dne 28. 6. 2017;
  • Dopis št. 402-8/2017-R-142/2017-2 z dne 17. 7.2017;
  • Dopis št. 420-4/2017-DŠ-44 z dne 30. 8. 2017;
  • Dopis št. 402-8/2017-SR-01 z dne 13. 9. 2017, kjer je naročnik pozval na skrajšanje obdobja delovanja in vzdrževanja kompletov cestninsko uporabniških točk pri naročnikovih zunanjih partnerjih,in sicer na 3 (tri) leta;
  • Dopis št. 122/2017-ECS z dne 14. 9. 2017;
  • Ponudba Izvajalca SPD-3 z dne 6. 4. 2017 - Sprememba konfiguracije opreme vozil mobilnega cestninskega nadzora;
  • Ponudba izvajalca SPD-2 z dne 19. 6. 2017 - Sprememba števila kompletov in konfiguracije opreme za cestninske uporabniške točke;
  • Ponudba izvajalca SPD-7 z dne 18. 5. 2017 - Dodatna blagajna na CP Hrušica
  • Dopis izvajalca št. 122/2017-ECS z dne 14. 9. 2017;
  • Zapisnik o izvedbi pogajanj za dodatna dela z dne 19. 10. 2017;
  • Dopis št. 420-4/2017-DŠ-SR-53.2 z dne 24. 10. 2017, s katerim je naročnik potrdil obseg in vrednost del, ki so bila predmet pogajanj dne 19. 10. 2017;
  • Ponudba izvajalca SPD - 8.2 z dne 8. 9. 2017 - Pošiljanje agregiranih poplačniških transaksij pogodbenim izdajateljem bencinskih kartic;
  • Ponudba izvajalca SPD - 9.1 z dne 14. 9. 2017 - Zagotovitev spletnega (ang. »web«) vmesnika za upravljanje podatkov o uporabnikih DARS CUT na bencinskih servisih OMV (BS OMV);
  • Ponudba izvajalca SPD - 9.2 z dne 14. 9. 2017 - Zagotovitev dnevnega prenosa transakcij na DARS UCT na BS OMV in dodatek za Externe CUT MOL;
  • Ponudba izvajalca SPD -10.0 z dne 14. 9. 2017 - Dodatna dela vezana na širitev kovinskih konstrukcij in izdelavo ter montažo podestov;
  • Zapisnik o izvedbi pogajanj z dne 8. 1. 2018;
  • Dopis št. 420-4/2017-DS-SR-74.1 z dne 9. 1. 2018;
  • Ponudba izvajalca SPD-11 z dne 25. 9. 2017 - Podpora obročnega plačila s karticama Mastercard in Maestro vključno s prilagoditvijo vmesnika za plačevanje prek spletnega portala DarsGo;
  • Ponudba izvajalca SPD-14 z dne 23. 11. 2017 - Delovne postaje za zaključevanje služb cestninskega nadzora;
  • Ponudba izvajalca SPD-15 z dne 8. 12. 2017 - Delovne postaje za izvajanje postopkov o prekršku z aplikacijo ISPO in dostop do ostalih brez podatkov v ECS sistem;
  • Dopis št. 420-4/2018-DŠ-101.1 z dne 15. 6. 2018;
  • Zapisnik o izvedenih pogajanjih z dne 8. 11. 2018;
  • Potrdilo o uspešno izvedenih testiranjih;
  • Potrdilo o prevzemu del na vzpostavljenih pooblaščenih DarsGo servisih, prodajnih mestih vinjet DARS d.d. in dodatne blagajne CP Hrušica;
  • Potrdilo o prevzemu elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku št. 420-4/2018-DŠ- 86.5 z dne 28. 3. 2018;
  • Zapisnik o izvedenih pogajanjih z dne 11. 12. 2018;
  • Zapisnik o Izvedenih pogajanjih z dne 11.1.2019;
  • Dopis št. 402-8/2017-EC-33/2017-1 z dne 3. 4. 2017, s katerim je naročnik naročil izvajalcu izgradnjo 4 dodatnih cestninskih portalov na avtocestnem odseku A4 Draženci - Gruškovje;
  • Dopis št. DARS št. 420-4/2018-DŠ-121.1 z dne 21. 9. 2018, s katerim je naročnik izvajalca obvestil, da mora nadaljevati z deli za postavitev dveh portalov na AC Draženci - NMP Gruškovje;
  • Zapisnik o pregledu in prevzemu del z dne 27. 11. 2018: Postavitev in integracija cestninskih ž;

tako, da se v navedenih dokumentih izločijo osebni podatki ter poslovne skrivnosti v skladu s 7. členom ZDIJZ.

 

  1. zahtevo prosilke v celoti zavrne v delu, ki se nanaša na sledeče dokumente:
  • Dokumentacija načrtovanja in oblikovanja EC5-PPT;
  • Pojasnilo nepredvidenih okoliščin, ki jih naročnik kljub skrbnemu ravnanju ni mogel predvideti, zaradi katerih so spremenili rok dobave in ceno kompleta OBU;
  • Program poskusnega obratovanja;
  • Zapisnik o izvedenih pogajanjih z dne 10. 9. 2018;
  • Dodatna opredelitev višje sile v obdobju delovanja vzpostavljenega sistema;
  • Cenik rezervnih delov opreme in dodatnih storitev, ki so potrebni za nemoteno delovanje sistema v obdobju tehničnega delovanja vzpostavljenega sistema;
  • Zapisnik komisije za pregled sistema pred prevzemom po pogodbi DRS št. 717/2016 z dne 26. 3. 2018.

Organ je odločil, da bodo dokumenti, ki se v skladu s točko l.a) izreka te odločbe delno razkrijejo, prosilki posredovani po pravnomočnosti te odločbe. Stroški posredovanja se ne zaračunajo.

 

V obrazložitvi odločbe je organ ugotovil, da se zahteva nanaša na dokumente, ki izpolnjujejo pogoje, da gre za informacije javnega značaja. Organ je navedel, da se zahteva prosilke zlasti nanaša na dokumente, ki sta jih organu posredovala izbrana ponudnika, družbi Telekom Slovenije, d.d. im Q-Free ASA, zato ju je organ pozval v postopek. Družba Telekom Slovenije d.d. je priglasila stransko udeležbo, prosilka pa temu ni nasprotovala. Po oceni organa družba Q-Free ASA ni pravilno priglasila stranske udeležbe, vendar pa to na varovanje njenih pravic ne vpliva, saj gre večinoma za skupne dokumente z družbo Telekom Slovenije d.d., zato se izjema poslovne skrivnosti razteza na vse dokumente. Organ je zaradi obsežnosti dokumentacije s sklepom z dne 24. 10. 2019 podaljšal rok za posredovanje zahtevanih informacij. Glede zatrjevanja prosilke, da je treba poslovno skrivnost presojati po ZPosS, je organ navedel, da temu stališču ne gre slediti, saj gre za vprašanja presoje materialnega prava, ki se ne sme uporabljati retroaktivno, zato se mora opraviti presoja skladno z materialnim pravom, veljavnim v času, ko je dokument nastal, torej skladno z 39. in 40. členom ZGD-1. Družba Telekom Slovenije, d.d. je v dokaz, da dokumente pred razkritjem po ZDIJZ varuje izjema poslovne skrivnosti, predložila naslednje dokumente, ki jih je organ upošteval pri presoji: Pogodbo o nerazkrivanju in varovanju poslovne skrivnosti z dne 21. 10. 2016, sklenjeno med družbami Telekom Slovenije, d.d., in DARS, Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 28.11.2011, Sklep družb Telekom Slovenije, d.d., in Q-Free ASA o določitvi dela skupne ponudbe za poslovno skrivnost z dne 14. 10. 2015 in Sklep družbe Telekom Slovenije, d.d., kot vodilnega partnerja o določitvi poslovne skrivnosti z dne 6. 4. 2018, ki pomenita razumno zaščito za ohranitev informacij, ki jih omenjeni dokumenti vsebujejo, kot poslovno skrivnost. Organ je nadalje navedel, da dokumenti, katerih posredovanje zahteva prosilka v svoji zahtevi, vsebujejo tudi nekatere informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost organa, saj vsebujejo poslovne Informacije, nerazkrito strokovno znanje in izkušnje, ki niso splošno znane, imajo določeno tržno vrednost in je organ tudi sprejel ustrezne (razumne) ukrepe, da bi jih ohranil kot skrivnost. Organ vse dokumente, na katere se nanaša zahteva prosilka, hrani v posebnem prostoru, do njih pa imajo dostop zgolj skrbnica pogodbe, ECS pisarna, ki vsebuje 5 zaposlenih pri organu, v primeru sklepanja aneksov k pogodbam pa tudi komisija, v kateri so zaposleni pri organu iz oddelka za javna naročila. V vsakem primeru pa do informacij ne dostopa več kot 10 zaposlenih pri organu. Ob tem je organ pojasnil tudi, da dokumenti vsebujejo poslovne informacije, nerazkrito strokovno znanje in izkušnje, ki se nanašajo na tehnične opise tehnologije, skice, opis programskih rešitev, ki implementirajo tehnično rešitev ponudnikov, s katerim se zagotavlja čim višji delež zaznave vozil in uporabe cest ter tudi popise določenih napak pri delovanju sistema ECS. Pri elektronskem cestninskem sistemu v prostem prometnem toku gre namreč za tehnologijo, katere namen je čim bolj natančno zajeti čim večji odstotek vozil v prometu, ki so opremljena z napravami OBU (on board unit). Tako je ključno, da se taki podatki ne razkrivajo. Njihovo razkritje bi namreč lahko povzročilo večje število poskusov izogibanja plačilnemu sistemu, kar bi rezultiralo v neposredni škodi za javna sredstva (iz pobranih cestnin). To pomeni, da imajo precejšnjo tržno vrednost za organ in bi mu z razkritjem takih dokumentov nastala tudi občutna škoda. Nadalje je organ opozoril na prvo točka 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da v primeru dokumentacije, ki se nanaša na javno naročilo št. JN 4695/2015 ter sklenjene anekse, ob upoštevanju prakse IP ter sodne prakse Upravnega sodišča RS, nedvomno gre v delu za podatke o porabi javnih sredstev. Pri tem se v skladu s prakso IP ter sodno prakso Upravnega sodišča RS poraba javnih sredstev v primeru predložitve ponudbe v postopku javnega naročanja razlaga širše kot zgolj podatek o pogodbeni ceni in se tako za podatek o porabi javnih sredstev štejejo vse informacije in dokumenti, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa zgolj predložitev določenega dokumenta ali podatka v ponudbi v postopku javnega naročanja samo po sebi še ne pomeni, da gre za podatek o porabi javnih sredstev. V skladu z omenjeno prakso je za vsak konkretni podatek, za katerega bi veljala kakršna koli izjema od razkritja (kot je npr. varovanje poslovne skrivnosti ali varovanje osebnih podatkov), treba presojati, ali njegova predložitev res predstavlja razpisni pogoj ter nadalje preizkusiti, ali je možen delni dostop. Organ se je nadalje skliceval tudi na varstvo osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da so nekateri dokumenti, ki so predmet presoje, zavarovani po ZASP, pri čemer je imetnik pravic tretja oseba, zato je mogoč zgolj vpogled. Organ se je v nadaljevanju obrazložitve (od točke 28 do 188) opredelil do zahtevanih dokumentov z vidika obstoja izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 24. 12. 2019, v kateri je povzela odločitev organa in navedla, da se ne strinja s stališčem organa, da se poslovna skrivnost presoja skladno z materialnim pravom, veljavnim v času, ko je dokument nastal in vztraja, da se izjemo poslovne skrivnosti presoja po ZPosS. Prosilka je v nadaljevanju pritožbe po posameznih dokumentih navedla razloge, zakaj se z odločitvijo organa ne strinja.

 

Organ je z dopisom z dne 14. 1. 2020, št. 0.5.5/2019-mkk-1, poslal pritožbo s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

 

V skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP je IP poslal pritožbo stranskemu udeležencu, družbi Telekom Slovenje d.d., ker tega ni storil organ prve stopnje, da se izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Družba Telekom Slovenije d.d. v roku ni podala odgovora.  

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje, ali sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ delno zavrnil dostop, zaradi varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov.

 

Glede izjeme varstva poslovne skrivnosti prosilka primarno očita organu zmotno uporabo materialnega prava, ker se je skliceval na ZGD-1, namesto na ZPosS. IP se stališčem prosilke ne strinja. Res je, da je dne 20. 4. 2019 začel veljati ZPosS, ki je na novo opredelil pojem poslovne skrivnosti, vendar pa to ne pomeni, da morajo dokumenti, ki so nastali pred tem datumom, izpolnjevati pogoje po »novi« zakonodaji, kar si zmotno razlaga prosilka. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s pravno varnostjo in s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS). Dejstvo, da ZPosS posebej ne določa, kako je z dokumenti in poslovno skrivnostjo, ki so nastali pred 20. 4. 2019, logično pomeni, da določbe veljajo za naprej in ne »za nazaj«, saj bi v nasprotnem primeru moral zakon to izrecno določati (drugi odstavek 155. čl. Ustave RS). Dokumenti, ki so predmet presoje, so nastali v času, ko je veljal ZGD-1, zato se obstoj poslovne skrivnosti presoja po pogojih zakona, ki je veljal v času nastanka dokumentov, torej po 39. členu ZGD-1, kot je pravilno odločil organ.

 

IP ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da določene zahtevane informacije izpolnjujejo subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. čl. ZGD-1, saj so kot take opredeljene s sklepom o poslovni skrivnosti z dne 14. 10.2015 in 6.4.2018 in vidno označene kot »poslovna skrivnost«, zato se IP v tem delu, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na obrazložitev organa v izpodbijani odločbi. Organ je nadalje pravilno ugotovil, da sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 18. 10. 2019 načeloma ne more predstavljati veljavne pravne podlage, saj je bil sprejet po vložitvi zahteve po ZDIJZ, kar se tudi v skladu s sodno prakso šteje kot »prepozno«. Prav tako je IP sledil obrazložitvi, ki se nanaša na obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po drugem odstavki 39. čl. ZGD-1, kot bo utemeljeno v nadaljevanju. Vendar pa je v danem primeru treba informacije preizkusiti tudi z vidika 3. odst. 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev, kar je pravilno storil tudi organ.

 

Predmet pritožbenega postopka so dokumenti v zvezi z javnim naročilom, kar pomeni, da je treba pri odločanju upoštevati določbe predpisa, ki ureja javno naročanje, torej takrat veljavnega ZJN-2, ki v 22. členu določa absolutno javnost podatkov. Prav tako pa je treba informacije preizkusiti tudi z vidika, ali gre v danem primeru za podatke, ki izkazujejo porabo javnih sredstev in so javni na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem pa IP še dodaja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. IP se ob tem sklicuje tudi na sodno prakso[1].

 

IP se bo v nadaljevanju opredelil do dokumentov, ki so predmet presoje. Poudariti je treba, da je bila predmetna dokumentacija v določenem delu že predmet presoje IP z odločbo št. 090-152/2018/10 z dne 25. 10. 2018 (v nadaljevanju predhodna odločba), ki je pravnomočna in jo je organ izvršil. Kar pomeni, da se je IP do določenih dokumentov že opredelil in je stališče IP znano, saj niso podani razlogi, da bi IP v tem postopku glede istih dokumentov odločil drugače. Dejansko stanje in pravna podlaga se namreč nista spremenila, prav tako prosilka ni navedla novih dejstev in dokazov, ki bi terjali drugačno odločitev. Organ je dne 5. 3. 2020 posredoval seznam dokumentov, ki so predmet zahteve, in pri tem označil dokumente, o katerih je IP že odločal in o katerih še ni.

IP je že odločal o naslednjih dokumentih, glede katerih je organ prosilki omogočil delni dostop, in sicer:

  • Ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika,
  • V zvezi z Aneksom št. 2,
  • V zvezi z Aneksom št. 4,
  • V zvezi z Aneksom št. 5.

Prosilka v zvezi z navedenimi dokumenti nasprotuje delnemu dostopu ter posebej izpostavlja naslednje dokumente:

  • Poimenski seznam ključnega in ostalega osebja z njihovimi referencami in življenjepisi v zvezi z razpisno dokumentacijo pod sklopom M

IP ugotavlja, da je organ prosilki omogočil delni dostop na način, da je razkril imena in priimke ključnega osebja z vlogo oz. opisom vloge, ki jo imajo v projektu (direktor projekta, vodja projekta,..), prosilka pa meni, da je upravičena tudi do življenjepisov teh oseb. IP se s prosilko ne strinja. V razpisni dokumentaciji je kot pogoj navedeno le, da mora ponudnik predložiti seznam ključnega osebja z življenjepisi, razpis pa ne vsebuje konkretnih pogojev glede ključnih oseb, razen tega, da morajo navedene osebe dejansko pogodbena dela izvesti, kar je podlaga za razkritje imen in priimkov ključnih oseb, saj je le na ta način mogoče preveriti razpisni pogoj. Pri življenjepisih je naročnik predvidel »prosti tekst«, torej brez posebnih pogojev (izkušnje, reference, izobrazba, ipd.), zato jih ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi izkazovale izpolnjevanje pogojev razpisa, zaradi česar tudi po oceni IP ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, saj ne obstaja zakonska podlaga za razkritje sicer varovanih osebnih podatkov.

  • Tehnični opis predvidenega ECS v zvezi z razpisno dokumentacijo pod sklopom N

V razpisni dokumentaciji je bilo potrebno pod sklop N predložiti tehnični opis predvidenega ECS kot prosti tekst z grafičnimi ponazoritvami. V postopku ocenjevanja je organ preverjal, ali je dokument priložen, ali je vsebina skladna z zahtevami ter ali je dokument pravilno podpisan. Drugih zahtev razpisna dokumentacija ni vsebovala, saj je bil, kot rečeno, kot format tega dokumenta naveden prosti tekst. Glede na to, da zahtevana informacija izpolnjuje subjektivni kriterij poslovne skrivnosti (označena je kot »poslovna skrivnost«, dolžnost varovati navedene informacije kot poslovno skrivnost pa je navedeno tudi v Sklepu o določitvi dela skupne ponudbe za poslovno skrivnost z dne 14. 10. 2015), pri tem pa v zvezi z navedenim dokumentom organ ni predpisal pogojev v zvezi s tehnično specifikacijo (npr. določen model, določene zahteve), ki bi jim moral zadostiti ponudnik, temveč mu je prepustil prosto pot glede same zasnove projekta, to pomeni, da izjema poslovne skrivnosti v nerazkritem delu ni presežena. Organ je sicer prosilki na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razkril naslovno stran, kazalo vsebine ter podpise pooblaščenih predstavnikov. Prosilka sicer še navaja, da bi bilo treba preizkusiti, ali so bile na organ prenesene avtorske pravice, za kar pa po oceni IP ni razloga, saj se ta preizkus izvede le takrat, kadar v osnovi govorimo o prosto dostopni informaciji javnega značaja in so edina ovira avtorske pravice, ne pa takrat, kadar je podana izjema od prostega dostopa, kot je to v obravnavanem primeru. IP dodaja, da je sledil odločitvi v predhodni odločbi in kot rečeno ni razloga, da bi od nje odstopil.

  • Specifikacija #400 v zvezi z razpisno dokumentacijo pod sklopom O

IP ugotavlja, da je organ prosilki razkril skoraj celotni dokument #400, zavrnil pa je dostop do dodatnih opisov, ki z razpisno dokumentacijo niso bili zahtevani niti navedeni kot pogoj in merilo (te postavke niso bile označene z »X«, pri katerih je bila obrazložitev rešitve pogoj). IP je zato sledil ugotovitvi organa, da je glede opisov pri točkah A1.2, A1.8.2, A4.3, A5.1.3, A5.1.4, E1.6, E8.2 ter E10.4.2, pri katerih je organ dostop zavrnil, izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti (sklep o poslovni skrivnosti in označba »poslovna skrivnost«) in v tem delu šteje, da pritožba ni utemeljena, kot je IP odločil tudi v predhodni odločbi.

  • V primeru skupne ponudbe: akt o skupnem nastopu: Konzorcijska pogodba za pripravo in vložitev skupne ponudbe v zvezi z razpisno dokumentacijo pod sklopom H

V skladu z razpisno dokumentacijo je bilo potrebno pod sklop H v primeru skupne ponudbe predložiti akt o skupnem nastopu in o skupni odgovornosti v primeru podpisa pogodbe z naročnikom, v katerem se imenuje vodilnega partnerja, ki je pooblaščen za zastopanje, posredovanje dodatnih pojasnil in podpisovanje (sestavni del ponudbe). V postopku ocenjevanja je organ preverjal, ali je dokument priložen, ali je vsebina skladna z zahtevami ter ali je dokument pravilno podpisan. Drugih zahtev razpisna dokumentacija ni vsebovala, saj je bil kot format tega dokumenta naveden prosti tekst. Predmet presoje tega sklopa je bila Konzorcijska pogodba za pripravo in vložitev skupne ponudbe v razpisu za »Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah« z dne 14. 10. 2015. Dokument je ožigosan z označbo »POSLOVNA SKRIVNOST«, kot poslovna skrivnost pa je določen tudi v Sklepu o določitvi dela skupne ponudbe za poslovno skrivnost z dne 14. 10. 2015. Kljub obstoju izjeme je organ odločil, da se prosilki, upoštevajoč prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in razpisno dokumentacijo (izpolnjevanje zahtevanih pogojev), razkrije uvodni del pogodbe ter členi pod zaporednimi št. 1. (predhodne določbe), 4. (odgovornost), 5. (pravice in obveznosti vodilnega partnerja) in 6. (imenovanje pooblaščenega predstavnika), skupaj s podpisniki pogodbe. IP ugotavlja, da je organ pravilno odločil, da preostali deli omenjenega dokumenta, tj. zaporedna št. 2. (obseg sodelovanja), 3. (razdelitev obveznosti med strankami), 7. (osebe odgovorne za izvedbo javnega naročila), 8. (protikorupcijska določba) ter 9. (trajanje pogodbe) predstavljajo poslovno skrivnost ponudnika v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1. Gre namreč za vsebine, ki so rezultat dogovora med vodilnim partnerjem in partnerjem (razdelitev notranjih razmerij med partnerjema pri nastopu na javnem naročil) in kot take niso bile predpisane z razpisno dokumentacijo, temveč  so bile prepuščene »prostemu tekstu«, zato je pritožba v tem delu neutemeljena. IP se sicer strinja s prosilko, da ponudnik ne more pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti, in glede na odločitev organa, ki je omogočil delni dostop, tudi ni tako. IP je odločil enako kot v predhodni odločbi.

  • Predložitev vsaj ene reference s področja cestninjenja v zvezi z razpisno dokumentacijo pod sklopom L

V skladu z razpisno z dokumentacijo je bilo potrebno v tem sklopu predložiti referenco glede ECS, ki je skladna z zahtevami iz točke 6.4. razpisne dokumentacije. Referenci je moralo biti dodano potrdilo naročnika tega konkretnega sistema in izjava ponudnika, da naročnik lahko preveri priloženo referenco pri zadevnem naročniku. IP ugotavlja, da je organ prosilki omogočil delni dostop do tistih delov reference, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev v skladu z razpisno dokumentacijo, v preostalem delu pa je dostop zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti. IP se z odločitvijo organa strinja, saj je organ sledil odločitvi IP v predhodni odločbi, v kateri je IP ocenil, da mora poleg informacij, ki jih je organ že posredoval prosilcu, posredovati tudi postavko 3 (vrsto pogodbe), v kateri je pojasnjeno, da je pogodba obsegala investicijo – dobavo obcestne opreme, vključno z nadzornimi sistemi ter centralni sistem ter tehnično delovanje (servisiranje in vzdrževanje), kot tudi dobavo OBU naprav. Organ je torej prosilki pravilno posredoval informacije, vključno s postavko 3, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev reference (točka 46 in 47 izpodbijane odločbe), v preostalem delu pa je izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, zato pritožba ni utemeljena. IP ugotavlja, da je organ pravilno prekril tudi varovane osebne podatke, saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje.

 

  • V zvezi z Aneksom št. 2
  1. Dokumentacija načrtovanja in oblikovanja ECS-PPT

Organ je v tem delu dostop zavrnil, ker zahteva prosilke ni dovolj specificirana, s čimer se prosilka ne strinja in vztraja, da so dokumenti dovolj določno opredeljeni. IP ugotavlja, da je glede zahtevane dokumentacije v svoji predhodni odločbi na podlagi ogleda in camera in pojasnil organa ugotovil, da se »Ponudba izvajalca za spremembo pogodbenih del ter del, ki so v fazi implementacije ESC-PPT s pripravo in potrjevanjem dokumentacije načrtovanja in oblikovanja ESC-PPT pokazale za smiselne in potrebne (dodatna dela)« razteza na tri dokumente, in sicer na ponudbo izvajalca za aneks SPD-3 z dne 6. 4. 2017, SPD-7 z dne 18. 5. 2017 in SPD-2 z dne 19. 6. 2017, ki jih je organ v izpodbijani odločbi obravnaval v okviru aneksa št. 4. Organ je prosilki omogočil delni dostop na način, kot je IP odločil v predhodni odločbi. Torej, da se prosilki posreduje:

  • ponudbo izvajalca za aneks SPD-3 z dne 6. 4. 2017 na način, da organ prosilki posreduje podatke iz postavke »opis spremembe«, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek fizične osebe, ki je dodatno proučila zadevo;
  • ponudbo izvajalca za aneks SPD-7 z dne 18. 5. 2017 na način, da organ prosilki posreduje podatke iz postavke »prioriteta«, »obrazložitev prioritete« in »opis spremembe«;
  • ponudbo izvajalca za aneks SPD-2 z dne 19. 6. 2017 na način, da organ prosilki posreduje podatke iz uvoda ponudbe, skupaj s:
  1. podatki iz postavke »št. spremembe«, »naziv spremembe«, »pobudnik spremembe«, »prioriteta«, »obrazložitev prioritete«, »opis spremembe« (samo prvi odstavek do A Vzpostavitev ter delovanje za dodatne CUT), »razlog za spremembo«, »vpliv na«, »vrednotenje« ter postavko »opombe« pri spremembi št. 009;
  2. podatki iz postavke »št. spremembe«, »naziv spremembe«, »pobudnik spremembe«, »prioriteta«, »obrazložitev prioritete«, »opis spremembe«, »razlog za spremembo«, »vpliv na«, »vrednotenje« (samo dela in zneski, ki so označeni krepko), »opredelitev zahteve s strani naročnika« ter postavko »obveznosti naročnika« pri spremembi št. 010;

Za zgoraj navedene dele zahtevane dokumentacije je IP odločil, da gre za dokumente, ki so v neposredni zvezi z izvrševanjem pogodbe, posledično pa so informacije povezane s porabo javnih sredstev. V preostalem delu je IP sledil odločitvi organa, da je izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti, ki ni presežen s tretjim odstavkom 6. čl. ZDIJZ. IP je ugotovil tudi, so v dokumentih varovani osebni podatki, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. IP tudi v obravnavani zadevi vztraja pri odločitvi, kot navedeno zgoraj, saj prosilka ni navedla novih dejstev in okoliščin, ki bi zahtevali drugačno odločitev.

 

Ob tem IP še dodaja, da je organ pozval, ali je zgoraj navedene dokumente tudi v konkretnem primeru mogoče obravnavati v okviru zahteve prosilke. Organ je pojasnil, da so v predhodnem postopku dejansko šteli navedene dokumente v okviru »smiselno« podobne zahteve, da pa je sicer dokumentacija načrtovanja in oblikovanja ECS-PPT skupek zelo obsežne in tehnične dokumentacije, ki jo je pripravljal izvajalec (skladno z dokumentom #331 razpisne dokumentacije). Vse spremembe pogodbenih del (SPD) v fazi implementacije temeljijo na postopkih priprave dokumentacije načrtovanja in oblikovanja ECS-PPT. V fazah razvoja projekta se je tako pokazalo za smiselno in potrebno več sprememb pogodbenih del, zato je organ/naročnik za te spremembe z izvajalcem sklenil aneks 2 k pogodbi DARS št. 717/2016 (DARS št. 484/2017), aneks 4 (DARS št. 740/2017) in aneks 5 (DARS št. 978/2017). Prosilka je ponudbe in dokumentacijo vezano na sklenitev omenjenih treh aneksov zahtevala, kar ji je organ skladno z izdano odločbo tudi že posredoval. 

 

  1. Ponudba izvajalca (konzorcij Telekom Slovenije, d.d., in Q-FREE ASA) za aneks-2 SPD-1 z dne 16. 1. 2017;

Prosilka vztraja, da se ji podatki razkrijejo v celoti. IP je z vpogledom v dokument ugotovil, da je organ prosilki omogočil delni dostop na način, kot je IP odločil v predhodni odločbi, in sicer na način, da se prosilki posreduje tudi:

  1. podatke iz postavke »opis spremembe« za vse spremembe od št. 001 do št. 008, pri čemer se pri spremembi št. 006 prosilki posredujeta zgolj prva dva odstavka besedila postavke, in sicer do besedila Opis prikazovalnika kredita s semaforjem;
  2. podatke iz postavke »razlog za spremembe«, pri spremembah št. 003, 004, 006, 007, 008 ter
  3. podatke iz postavke »vrednotenje« pri spremembi št. 006;

V navedenih delih IP ni sledil zatrjevanju organa, da je podana poslovna skrivnost, saj gre za podatke (specifikacija storitev in blaga), ki so vselej javna po ZJN-2 in tudi po ZJN-3 in predstavljajo porabo javnih sredstev. Gre za podatke, ki izkazujejo zgolj dejstva, ki so vodila k spremembam in specifikacijo potrebnih del s cenami. V preostalem delu, to je glede sprememb pod 006 (od drugega odstavka naprej), ki vsebuje informacije o opisu prikazovalnika kredita s semaforjem, pa je IP tudi v obravnavani odločbi sledil ugotovitvi in razlogom organa, da je podan objektivi kriterij poslovne skrivnosti, ki z določbami ZDIJZ ni presežen.

- V okviru aneksa št. 2 je organ prosilki v obliki delnega dostopa posredoval tudi Zapisnik o pogajanjih z dne 23. 2. 2017 in Dopis DARS d.d. z dne 3. 4. 2017, poslan izvajalcu, s katerim je DARS d.d. potrdil obseg in vrednost del, ki so bila predmet pogajanj dne 23. 2. 2017 in naročil njihovo izvedbo, glede katerih prosilka v pritožbi ni posebej izpostavila, da nasprotuje delnemu dostopu, zato nista bila predmet presoje IP. Tudi sicer pa IP ugotavlja, da je organ pri navedenih dokumentih odločil v skladu s predhodno odločbo in pravilno prekril tudi varovane osebne podatke.

 

  • V zvezi z Aneksom št. 4

Prosilka je v pritožbi nasprotovala delnemu dostopu do ponudbe izvajalca za aneks SPD-3 z dne 6. 4. 2017, SPD-7 z dne 18. 5. 2017 in SPD-2 z dne 19. 6. 2017, glede katerih se je IP opredelil že zgoraj, v okviru Aneksa št. 2, ter glede Dopisa izvajalca (Telekom Slovenije, d.d., in Q-FREEA5A) št. 122/2017-ECS z dne 14.9.2017, glede katerega je organ navedel, da vsebuje smiselno enake informacije kot ponudba z dne 19. 6. 2017. Dokument je sestavljen iz dopisa izvajalca z dne 14. 9. 2017 in priloge Ponudbe za aneks SPD-v z dne 12. 9. 2017. IP ugotavlja, da je bil navedeni dokument že predmet presoje IP v predhodni odločbi in da je organ v izpodbijani odločbi sledil odločitvi IP ter na ta način omogočil dostop do podatkov, ki izkazujejo opis del in opreme skupaj s cenami, v preostalem delu pa je je dostop zavrnil, zaradi izjeme poslovne skrivnosti. Prosilka v pritožbi odločitvi nasprotuje in navaja, da je upravičena ne le do meril, temveč tudi do pogojev ter se pri tem sklicuje na sodno prakso in prakso IP. IP se s prosilko strinja, zato je tudi v predhodni odločbi organu naložil, da mora prosilki glede dokumenta Ponudbe za aneks SPD-v z dne 12. 9. 2017 posredovati še postavki »obrazložitev spremembe«, »opis spremembe« (zgolj prvi odstavek do črte, pod katero se začne besedilo »A Vzpostavitev ter delovanje za dodatne CUT«. Glede preostalega se pritožba prosilke zaradi objektivnega kriterija poslovne skrivnosti zavrne.) in »opombe«, čemur je organ sledil tudi v izpodbijani odločbi (prosilki je bil posredovan dokument v okviru Aneksa št. 5). Ker v preostalem delu ne gre informacije, ki bi predstavljale merila in pogoje, podana pa je izjema poslovne skrivnosti, ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Drugih dokumentov, ki so bili predmet zahteve v okviru Aneksa št. 4, prosilka v pritožbi ni posebej izpostavila, da nasprotuje delnemu dostopu, zato niso bili predmet presoje IP. Tudi sicer pa IP ugotavlja, da je organ pri navedenih dokumentih odločil v skladu s predhodno odločbo in pravilno prekril tudi varovane osebne podatke.

 

  • V zvezi z Aneksom št. 5

Prosilka v pritožbi vztraja, da je organ dolžan razkriti celotno zahtevano dokumentacijo v zvezi z Aneksom št. 5 in pri tem na splošno navaja, da gre po vsebini za razpolaganje z javnimi sredstvi, zato je podana izjema po prvi alineji tretjega dostavka 6. čl. ZDIJZ. Navaja, da glede zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti ni izpolnjen tretji pogoj 2. člena ZPosS, in sicer na kakšen način bi bilo z razkritjem informacij poseženo v tržni oz. konkurenčni položaj stranskega udeleženca. Prosilka posebej nasprotuje delnemu dostopu glede naslednjih dokumentov:

Ponudba izvajalca (SPD-8.2 z dne 8. 9. 2017, SPD-9.1 z dne 14. 9. 2017, SPD-9.2 z dne 14. 9. 2017 ter SPD-10.00 z dne 14. 9. 2017) in pri tem navaja razloge, navedene zgoraj.

IP z vpogledom v zahtevane dokumente ugotavlja, da je organ prosilki omogočil delni dostop do zahtevanih informacij, na način, kot je IP odločil v predhodni odločbi, zato IP pritožbi prosilke ne more slediti. IP je pri svoji odločitvi upošteval vse pritožbene navedbe z vidika, da gre za javno naročilo, ki pomeni porabo javnih sredstev, zato je javnost upravičena do podatkov, koliko in za kaj so se ta sredstva porabila in v tem delu je bilo prosilki tudi ugodeno. Vendar pa je treba pri tem upoštevati, da kljub dejstvu, da gre za javno naročilo in posledično za porabo javnih sredstev, ki terja visoko stopnjo transparentnosti, izjeme poslovne skrivnosti, če je ta izkazana, ni mogoče v celoti spregledati, še posebej v delu, kadar je javno naročilo, tako kot v obravnavnem primeru, »usmerjeno« na »prosti tekst« s ciljem, da ponudnik ponudi inovativnost pri predlaganju določenih rešitev, tehnično, organizacijsko in razvojno znanje. IP je zato sledil obrazložitvi organa, da v delu informacij, ki se nanašajo na tehnologijo, ki implementira tehnične rešitve ponudnikov, izjema poslovne skrivnosti ni presežena, saj v tem delu ne gre za podatke, ki kažejo izpolnjevanje meril in pogojev, prav tako pa se ti podatki neposredno ne nanašajo na porabo javnih sredstev. Gre torej za podatke, ki so rezultat vseh prednosti, izkušenj, opreme, kadrovske usposobljenosti ter organizacije pri izvajalcu, zato IP meni, da je organ, poleg subjektivnega kriterija, izkazal tudi obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti.

 

IP se je v nadaljevanju opredelil do dokumentov, ki še niso bili predmet odločanja IP, in sicer:

  • V zvezi z Aneksom št. 6,
  • V zvezi z Aneksom št. 7,
  • V zvezi z Aneksom št. 8,
  • V zvezi z Aneksom št. 9.

Prosilka v zvezi z navedenimi dokumenti nasprotuje delnemu dostopu in zavrnitvi ter posebej izpostavlja naslednje dokumente:

  • V zvezi z Aneksom št. 6
  1. Ponudba izvajalca SPD-11 z dne 25. 9. 2017 - Podpora obročnega plačila s karticama Mastercard in Maestro, vključno s prilagoditvijo vmesnika za plačevanje prek spletnega portala DarsGo;
  2. Ponudba izvajalca SPD-14 z dne 23. 11. 2017 - Delovne postaje za zaključevanje služb cestninskega nadzora;
  3. Ponudba izvajalca SPD-15 z dne 8. 12. 2017 - Delovne postaje za izvajanje postopkov o prekršku z aplikacijo ISPO in dostopi do ostalih baz podatkov v ECS sistem.

Prosilka v pritožbi vztraja, da je organ dolžan razkriti celotne zgoraj navedene dokumente v zvezi z Aneksom št. 6, in pri tem enako kot pri predhodno zahtevanih ponudbah na splošno navaja, da gre po vsebini za razpolaganje z javnimi sredstvi, zato je podana izjema po prvi alineji tretjega dostavka 6. čl. ZDIJZ. Navaja, da glede zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti ni izpolnjen tretji pogoj 2. člena ZPosS, in sicer, na kakšen način bi bilo z razkritjem informacij poseženo v tržni oz. konkurenčni položaj stranskega udeleženca.

 

IP je vpogledal v dokumente, ki so bili posredovani prosilki in ugotavlja, da je organ tudi pri navedenih dokumentih odločil na način, kot v zgoraj navedenih (istovrstnih) ponudbah (SPD-8.2 z dne 8. 9. 2017, SPD-9.1 z dne 14. 9. 2017, SPD-9.2 z dne 14. 9. 2017 ter SPD-10.00 z dne 14. 9. 2017), kar pomeni, da je organ sledil odločitvi IP v predhodni odločbi, da je treba poleg podatkov, ki jih je organ sam razkril, prosilki omogočiti tudi dostop do »opisa spremembe« in »opisa obrazložitve«, saj gre za informacije, ki jih je na podlagi zahtev naročnika pripravil ponudnik in se nanašajo na opise sprememb pogodbenih del (specifikacije storitev in blaga, ki jih naj bi jih ponudnik opravil za naročnika), kar je v okviru postopka javnega naročila povezano s porabo javnih sredstev in zato utemeljeno podvrženo nadzoru javnosti, na podlagi prve alineje tretjega odst. 6. čl. ZDIJZ. Ob tem pa IP še ugotavlja, da je organ v Ponudbi izvajalca SPD-11 z dne 25. 9. 2017 prosilki sicer omogočil dostop do skupne vrednosti CAPEX (investicijski stroški) in OPEX (operativni stroški) za 10 let, ne pa tudi do ločenih stroškov, ki se nahajajo na strani 9, v okviru »opisa rešitve«. IP ocenjuje, da je treba prosilki omogočiti dostop tudi do ločenih stroškov, saj podatka predstavljata porabo javnih sredstev za različne stroške in posledično za različni storitvi, pri čemer pa ni mogoče govoriti o strukturi cene, ki se dejansko nahaja nad skupno CAPEX in skupno OPEX. V tem delu je pritožba prosilke utemeljena, in je organ dolžan prosilki glede Ponudbe izvajalca SPD-11 z dne 25. 9. 2017, posredovati še podatek: znesek pri skupno CAPEX in znesek pri skupno OPEX, na strani 9 priloge -opis rešitve. Organ je na tak način odločil v ponudbah SPD-14 z dne 23. 11. 2017 in SPD-15 z dne 8. 12. 2017, zato ni razloga, da tega ne bi omogočil tudi pri ponudbi SPD-11 z dne 25. 9. 2017. IP pa je v preostalem delu v celoti sledil obrazložitvi organa glede zavrnitve dostopa do »opisa rešitve«, saj kot navedeno že zgoraj, gre za podatke, ki predstavljajo inovativne rešitve, ki so rezultat vseh prednosti, izkušenj, opreme, kadrovske usposobljenosti ter organizacije pri izvajalcu, zato IP meni, da je organ, poleg subjektivnega kriterija, izkazal tudi obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti. Organ je pravilno prekril tudi varovane osebne podatke, saj ni zakonske podlage za njihovo razkritje.

 

  • V zvezi z Aneksom št. 7

Organ je prosilki zavrnil dostop do »Pojasnila nepredvidenih okoliščin, ki jih naročnik kljub skrbnemu ravnanju ni mogel predvideti, zaradi katerih so spremenili rok dobave in ceno kompleta OBU«, ker z dokumentom ne razpolaga. Prosilka v pritožbi navaja, da zavrnitev dostopa z utemeljitvijo, da dokument ne obstaja, kaže na sum, da organ dokumenta ne želi posredovati. IP tem pritožbenim navedbam ne more slediti, saj prosilka ni navedla nobenih dejstev ali predložila dokazov, iz katerih bi se dalo sklepati, da pritožbena navedba drži. IP tako nima utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel in da ne bi sledil odločitvi organa. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, organ pa je v skladu z ZDIJZ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter ni dolžan ustvariti novega dokumenta, da bi zadostil zahtevi prosilke, je pritožba v tem delu neutemeljena.

 

  • V zvezi z Aneksom št. 8
  1. Program poskusnega obratovanja z dne 12. 2. 2018

Organ je dostop v celoti zavrnil. Prosilka je v pritožbi navedla, da je bil sklep o določitvi poslovne skrivnosti, s katerim se je določilo, da se predmetna dokumentacija varuje kot poslovna skrivnost, sprejet dne 18. 10. 2019, medtem ko je bila zahteva za dostop do informacij javnega značaja prejeta dne 3.10. 2019. Dostop do programa poskusnega obratovanja je še toliko bolj pomemben, saj v kolikor ni bil priložen v ponudbeni dokumentaciji, slednje predstavlja izločitveni razlog. Tako ima prosilka izkazan interes, da je tudi javni naročnik v konkretnem postopku pravilno postopal in se lahko seznani tako s programom poskusnega obratovanja in preveri, ali je bila ponudbena dokumentacija oddana v celoti ali je javni naročnik dal možnost, da izbrani ponudnik pomanjkljivo dokumentacijo dopolni s predmetnim aneksom. Slednje je predvsem pomembno z vidika zakonitosti vodenja postopka javnega naročanja in transparentne porabe javnih sredstev.

IP je vpogledal v dokument in ugotavlja, da ima označeno: stopnja zaupnosti: poslovna skrivnost. Glede »naknadnega« posredovanja sklepa o poslovni skrivnosti je že oblikovana tudi sodna praksa, na katero se pravilno sklicujeta organ in prosilka, vendar pa je treba zadevo vedno obravnavati celostno, zlasti z vidika, da je šlo za en postopek (javnega naročanja) in da so podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, določeni jasno in konkretno, prav tako je stranski udeleženec te podatke kot take označil pred vloženo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v povezavi s predloženimi sklepi z dne 14. 10.2015 in 6.4.2018. Tudi po stališču sodne prakse je pri ugotavljanju, ali je podana poslovna skrivnost, ključna ugotovitev, ali so bile osebe, ki so bile dolžne varovati zahtevane podatke kot poslovno skrivnost, seznanjene z dejstvom poslovne skrivnosti, oziroma, ali so ravnale tako, kot da gre za poslovno skrivnost ter da je bila volja subjekta, da določene informacije predstavljajo poslovno skrivnost, dovolj določno izkazana in to pred vložitvijo zahteve za dostop do informacij javnega značaja[2]. Ker so v obravnavanem primeru vse navedene predpostavke izpolnjene, je IP sledil obrazložitvi organa, da je za zgoraj navedeni dokument izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Prav tako pa je organ utemeljeno obrazložil tudi obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti. Vendar pa je v danem primeru treba informacije preizkusiti tudi z vidika 3. odst. 39. člena ZGD-1, torej v povezavi z določbami ZJN- 2 in tretjim odstavkom 6. čl. ZDIJZ, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni. IP ugotavlja, da je organ omenjeni preizkusi sicer izvedel, vendar je po oceni IP sprejel zaključek, ki mu IP ne more slediti v celoti. Treba se je namreč zavedati, da se s podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem v postopku javnega naročanja transparentnost postopka ne konča, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani izvajalec tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). V 3. čl. Pogodbe o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah z dne 6. 9. 2016 je v okviru obsega del določeno tudi testiranje in funkcionalni preizkus delovanja sistema, kar pomeni, da dokument v delu, v katerem izkazuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, sodi med prosto dostopne informacije javnega značaja, na podlagi prve alineje tretjega dostavka 6. čl. ZDIJZ, pri čemer pa se z dostopom ne posega v tehnološke rešitve in znanja. Organ je tako dolžan prosilki posredovati dokument Program poskusnega obratovanja z dne 12. 2. 2018 od strani 1 do vključno prvega odstavka na strani 6, pri čemer se prekrijejo varovani osebni podatki, imena in priimke pri: »avtor/avtorji«, »dokument pripravil« in pri »opombe« na strani 2 in 3, saj ni zakonske podlage za razkritje teh podatkov ter od naslova nad tabelo na strani 21 do strani 22. V preostalem delu pa je IP sledil odločitvi organa, da niso podani razlogi za dostop do podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

  1. Zapisnik o izvedenih pogajanjih z dne 10. 9. 2018

Organ je dostop v celoti zavrnil. Prosilka meni, da stranski udeleženec ni podal nobenih dokazov, na podlagi katerih bi lahko organ sprejel takšno odločitev, ki jo je zavzel v izpodbijani odločbi, saj le pavšalno navedel, da je možnost, da nastane škoda. IP z vpogledom v zahtevano informacijo ugotavlja, da odločitvi organa ne more slediti, saj gre za dokument, ki ga je ustvaril organ, na podlagi 95. člena ZJN-3, kar izhaja iz uvoda zapisnika in se nanaša na izvajanje pogodbe, sklenjene v okviru javnega naročila, ki je zakonsko reguliran postopek in je naročnik/organ zavezan k načelu transparentnosti. Prav tako IP ne more slediti navedbi organa, da dokument vsebuje pogajalsko strategijo, ki ni splošno znana in ima tržno vrednost. Dokument je namreč sestavljen iz uvodnega dela z navedbo prisotnih, predmeta pogajanj v zvezi z opredelitvijo cenika rezervnih delov ter glede razlage določbe v sami pogodbi. Iz vsebine dokumenta ni moč razbrati pogajalskih tehnik v smislu opisa le-teh, kot to zatrjuje organ. IP tako upoštevajoč zgoraj navedena dejstva ne more slediti organu, da bi z razkritjem zapisnika z dne 10. 9. 2018 organu nastala škoda, kar pomeni, da izjema poslovne skrivnosti ni podana, pri čemer IP hkrati dodaja, da je organ sam navedel, da izvaja javna naročila v skladu z zakonom o javnem naročanju, katerega temeljno načelo je tudi načelo transparentnosti javnega naročanja. Glede navedbe organa, da iz dokumenta ne izhaja razpolaganje ali odločanje o porabi javnih sredstev, želi IP opozoriti, da se tudi v skladu s sodno prakso porabe javnih sredstev ne pogojuje z dejansko porabo javnih sredstev, temveč z dejstvom, da gre za kakršnokoli informacijo o porabi javnih sredstev. V presojanem dokumentu so informacije v zvezi z izvrševanjem in razlago določb pogodbe, sklenjene v postopku javnega naročila, kar se odraža v porabi javnih sredstev. To pomeni, da je navedeni dokument dopustno razkriti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z vpogledom v presojani dokument je IP ugotovil, da ta vsebuje tudi imena in priimke predstavnikov naročnika ter predstavnikov izvajalca ter ime in priimek osebe, ki je zapisnik pisala, pri čemer pravne podlage za razkritje teh podatkov IP ni našel, zato mora organ navedene podatke ob posredovanju dokumentacije prosilki prekriti.

  1.  Dodatna opredelitev višje sile v obdobju delovanja vzpostavljenega sistema

Organ je dostop zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. Prosilka v pritožbi vztraja pri dostopu z utemeljitvijo, da je bila opredelitev višje sile vključena v člen Aneksa št. 8 z dne 17. 12. 2018, ki je javno dostopen na portalu javnega naročanja, zato meni, da so nekateri dokumenti obstajali, prav tako pa je izkazana verjetnost, da so obstajali še dodatni interni akti, kar pomeni, da bi jih bilo potrebno predložiti, saj imajo zvezo s porabo javnih sredstev. IP pritožbenim navedbam ne more slediti, saj prosilka ni navedla nobenih dejstev ali predložila dokazov, iz katerih bi se dalo sklepati, da pritožbena navedba drži. IP tako nima utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel in da ne bi sledil odločitvi organa. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, organ pa je v skladu z ZDIJZ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter ni dolžan ustvariti novega dokumenta, da bi zadostil zahtevi prosilke, je pritožba v tem delu neutemeljena.

 

  1. Cenik rezervnih delov opreme in dodatnih storitev, ki so potrebne za nemoteno delovanje sistema v obdobju tehničnega delovanja vzpostavljenega sistema

Organ je dostop v celoti zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti. Prosilka vztraja, da izjema poslovne skrivnosti ni izkazana, poleg tega pa gre za porabo javnih sredstev. IP ugotavlja, da gre za dokument v obliki Excelove tabele, brez oznake poslovne skrivnosti. Organ je sicer izkazoval obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, ki pa mu IP ne more slediti iz razloga, ker gre za podatke, ki morajo biti javni na podlagi prve alineje tretjega dostavka 6. čl. ZDIJZ, kot pravilno zatrjuje prosilka. V osnovni pogodbi obravnavanega javnega naročila je določeno, da med osnovna dela izvajalca sodi tudi vzdrževanje sistema ter druga potrebna opravila za delovanje sistema. Z Aneksom št. 8 k pogodbi pa je bilo posebej urejeno, da izvajalec v času veljavnosti pogodbe dobavlja material in zaračunava stroške dobave rezervnih delov opreme in dodatnih storitev po priloženem Ceniku rezervnih delov z dne 22. 10. 2018 in v skladu z zapisnikom pogajanj z dne 8. 11. 2018, ki sta sestavna dela te pogodbe. Glede na navedeno ni dvoma, da med prosto dostopne informacije javnega značaja sodi tudi cenik rezervnih delov, saj, tako kot aneks, predstavlja sestavni del osnovne pogodbe, pri čemer pa šele vse informacije skupaj izkazujejo razpolaganje oz. porabo javnih sredstev. Dejanska poraba javnih sredstev iz konkretnega javnega naročila je namreč neločljivo povezano tudi s tem, kakšni bodo stroški za vzdrževanje sistema v času trajanja pogodbe, kar pa je mogoče ugotoviti le z dostopom do cenika rezervnih delov. Izvajalec je vezan na predloženi cenik in ga lahko spreminja v skladu s pogoji iz aneksa in zapisnika s pogajanji, kar pomeni, da v konkretnem primeru ni govora o ceniku, s katerim lahko izvajalec »prosto« razpolaga oz. ga spreminja, temveč gre za cenik, ki je sestavni del sklenjene pogodbe o javnem naročilu, za katero se porabljajo javna sredstva, zato mora biti podvržen nadzoru javnosti. Zakonodajalec je v 22. členu ZJN-2 in trenutno veljavnem 35. čl. ZJN-3 jasno določil, da mora biti zaradi zagotavljanja transparentnosti postopka iz ponudbe (med drugim) javna cena na enoto, zato IP ne vidi razloga, da slednje ne bi veljalo tudi za cenik rezervnih delov, ki je sestavni del že sklenjene pogodbe, da v postopku javnega naročanja ne bi prišlo do zlorab, do negospodarne porabe javnih sredstev in korupcije. Glede na navedeno je organ zmotno uporabil materialno pravo, zato je pritožba v tem delu utemeljena. Organ mora prosilki omogočiti dostop do cenika rezervnih delov, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.  

  1. Potrdilo o uspešno izvedenih testiranjih

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da se zahteva prosilke nanaša na dokument DARS št. 420-4/2017-DŠ-76.3 z dne 26.1.2018, ki mu je priloženih še več prilog, ki v naravi predstavljajo poročila inženirjev in do katerih je organ omogočil delni dostop oziroma je dostop v celoti zavrnil. Organ je poudaril, da gre za podatke, ki kažejo oziroma iz katerih bi bilo lahko razbrati določene ranljivosti sistema. Njihovo razkritje bi namreč lahko povzročilo večje število poskusov izogibanja plačilnemu sistemu, kar bi se odrazilo v neposredni škodi za javna sredstva (iz pobranih cestnin). To tudi pomeni, da imajo takšni podatki precejšnjo tržno vrednost. Zaradi navedenih razlogov je organ ocenil, da je zahteva za dostop do potrdila o uspešno izvedenih testiranjih, ki predstavlja dokument DARS št. 420-4/2017-DŠ-76.3 z dne 26.1.2018, le delno utemeljena in je dostop prosilki omogočen le v delu dokumenta, iz katerega izhaja potrdilo o uspešno izvedenih testiranjih, brez navajanja določenih odstopanj in tehničnih korakov, ki se bodo izvedli z namenom odprave le-teh. Glede prilog pa je organ pojasnil, da dokumenti vsebujejo tako podrobne tehnične informacije in rešitve, ki so plod tehničnega znanja v zvezi z relevantno tehnologijo, da takšni podatki in rezultati predstavljajo poslovno skrivnost DARS, ponudnikov in tudi pripravljavcev poročila (izvajalca) ter bi vsakršno razkritje škodovalo znanstvenemu ali tehničnemu potencialu teh oseb, njenim poslovnim ter ne nazadnje tudi finančnim interesom, strateškim pozicijam in konkurenčni sposobnosti. Tako je zahteva po dostopu do tega dokumenta neutemeljena zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti, saj se dokument nanaša na samo jedro testiranj in ugotovitve s tem v zvezi. Organ pa je omogočil delni dostop do dveh zapisov sestanka z dne 19. 1. 2018 in 26. 1. 2018. Prosilka v pritožbi vztraja pri dostopu do navedene dokumentacije v celoti. 

 

IP je vpogledal v dokument DARS št. 420-4/2017-DŠ-76.3 z dne 26.1.2018 in ugotavlja, da gre za dokument, ki ga je organ pripravil v skladu s 4. členom pogodbe z naslovom »Rok za izvedbo del« in določa, da »naročnik s Potrdilom o uspešno izvedenih testiranjih potrdi, da je izvajalec opravil in uspešno zaključil vsa potrebna testiranja v obratovanju, kot so opredeljena v nadaljevanju te pogodbe. Šteje se, da so testiranja opravljena uspešno, če sistem deluje v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki so opredeljena v dokumentu #400 in dokumentih o testiranju in potrjevanju (dokument #332). Za izdajo potrdila o uspešno izvedenih testiranjih mora sistem delovati brez pomanjkljivosti, kot so opredeljene v dokumentu #332«. To pomeni, da zahtevan dokument izkazuje eno izmed ključnih ugotovitev organa kot naročnika, ali je izvajalec opravil in uspešno zaključil svoje pogodbene obveznosti za vzpostavitev sistema, za katerega se porabljajo javna sredstva, zato mora biti po oceni IP prosto dostopen v celoti, saj le v takšni obliki prikazuje dejansko stanje javnega naročila, do katerega je javnost nedvomno upravičena. Organ je sicer v izpodbijani odločbi omenil, da so »določena odstopanja in tehnični koraki, ki se bodo izvedli z namenom odprave le-teh«, torej je organ sam pritrdil, da gre za ugotovitve, ki v celoti ne ustrezajo pogodbenemu določilu, da mora »sistem delovati brez pomanjkljivosti, kot so opredeljene v dokumentu #332«, vendar je dostop do tega dela dokumenta zavrnil z utemeljitvijo, da kaže na ranljivost sistema, s čimer se IP ne strinja. Prvič, ker v dokumentu ugotovitve niso zapisane na način, da bi omogočale ali razkrivale tehnične informacije in rešitve in drugič, ker morebitne pomanjkljivosti ne morejo biti razlog za zavrnitev dostopa, ampak ravno obratno, ko gre za javno naročilo je ključen nadzor javnosti prav pri sami izvedbi naročila, ali je država za porabljena javna sredstva dobila to, kar je naročila oziroma kaj je dobila, in to v vseh fazah izvedbe pogodbe. Organ je torej na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ dolžan prosilki omogočiti dostop do dokumenta DARS št. 420-4/2017-DŠ-76.3 z dne 26.1.2018 v celoti (brez prilog), razen glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ pravilno prekril, saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje.

 

V nadaljevanju je IP vpogledal v priloge k zgoraj navedenemu dokumentu in ugotavlja, da gre v zavrnilnem delu dejansko za podrobne tehnične informacije in rešitve, ki so plod tehničnega znanja v zvezi z relevantno tehnologijo, zato je sledil odločitvi organa, da bi razkritje škodovalo znanstvenemu ali tehničnemu potencialu teh oseb, njihovim poslovnim ter tudi finančnim interesom, strateškim pozicijam in konkurenčni sposobnosti, s čimer je izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti, ki z določbami ZDIJZ ni presežen. IP je pritožbo prosilke v tem delu kot neutemeljeno zavrnil.

 

  1. Potrdilo o prevzemu del na vzpostavljenih pooblaščenih DarsGo servisih, prodajnih mestih vinjet DARS d.d. in dodatne blagajne CP Hrušica z dne 15. 3. 2018;

Organ je pojasnil, da navedeni dokument vsebuje izdano potrdilo o prevzemu del na navedenih lokacijah, pogodbeno vrednost in pogodbene roke. Dokument obsega tudi več prilog, in sicer Zapisnik komisije z dne 26.2.2018, Poročilo o pregledu dokumentacije »Zunanji CUT in dodatna blagajna na CP Hrušica«, Zapisnik o predaji dokumentacije z dne 12.3.2018 in Zapisnik o predaji dokumentarnega gradiva v Centralni arhiv DARS d.d. Po mnenju organa se dokument vsaj delno nanaša na porabo javnih sredstev, zato je zahteva prosilke (delno) utemeljena v zvezi z dokumentom Potrdilo o prevzemu del na vzpostavljenih pooblaščenih DarsGo servisih, prodajnih mestih vinjet DARS d.d. in dodatne blagajne CP Hrušica (brez prilog), pri čemer je prekril varovane osebne podatke. V zvezi s prilogami pa je organ navedel, da iz dela dokumentov Zapisnik komisije z dne 26.2.2018 in Poročilo o pregledu dokumentacije »Zunanji CUT in dodatna blagajna na CP Hrušica« izhajajo tehnični podatki in opisi funkcionalnosti, dokumentacija pa vsebuje tudi opise ranljivosti, kot so bile ugotovljene, kar pomeni, da gre v tem delu za poslovno skrivnost organa in ponudnikov. Preostali del navedenih dokumentov in ostale priloge, torej Zapisnik o predaji dokumentacije z dne 12.3.2018 in Zapisnik o predaji dokumentarnega gradiva v Centralni arhiv DARS d.d., pa po mnenju organa ne vsebujejo podatkov, ki bi se v času nastanka dokumentov lahko šteli za poslovno skrivnost. Organ je prekril varovane osebne podatke. Prosilka v pritožbi vztraja pri dostopu do navedene dokumentacije v celoti. 

 

IP je vpogledal v dokumente, glede katerih je organ prosilki omogočil delni dostop, ker je prekril varovane osebne podatke, in sicer: Potrdilo o prevzemu del na vzpostavljenih pooblaščenih DarsGo servisih, prodajnih mestih vinjet DARS d.d. in dodatne blagajne CP Hrušica z dne 15. 3. 2018, Zapisnik o predaji dokumentacije z dne 12.3.2018 in Zapisnik o predaji dokumentarnega gradiva v Centralni arhiv DARS, in ugotavlja, da je odločitev organa pravilna, saj ne obstaja zakonska podlaga za razkritje varovanih osebnih podatkov.

 

Nadalje je IP presojal dostop do: Zapisnika komisije z dne 26.2.2018 in Poročila o pregledu dokumentacije »Zunanji CUT in dodatna blagajna na CP Hrušica« in ugotavlja, da gre za dokumenta organa, ki izkazujeta ugotovitev organa o izvedenih delih izvajalca po sklenjeni pogodbi, pri čemer pa le te niso zapisane na način, da bi omogočale ali razkrivale »ranljivost« sistema in tehnične informacije. Upoštevaje navedeno IP ne more slediti organu, da gre za informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost organa. Še več, organ je kot naročnik javnega naročila zavezan k načelu transparentnosti, ki pa se, kot že večkrat pojasnjeno, razteza tudi na postopek samega izvrševanja podpisane pogodbe. Dokumenta pa vsebujeta tudi imena in priimke različnih fizičnih oseb. Imena in priimki oseb, pooblaščenih za zastopanje (npr. član uprave) v skladu z Zakonom o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – ZSReg-UPB2 s spremembami in dopolnitvami) niso varovani osebni podatki. So pa varovani osebni podatki posameznikov, ki so zaposleni pri organu ali izvajalcu oz. pogodbenih partnerjih, saj za njihovo razkritje IP ni našel pravne podlage. Iz navedenega razloga bo moral organ le-te ob posredovanju dokumentacije prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

  1. Zapisnik komisije za pregled sistema pred prevzemom po pogodbi DARS št. 717/2016 z dne 26. 3.2018

Organ je navedel, da se zapisnik komisije za pregled sistema nanaša na zapis sestave komisije oziroma prisotnih oseb na sestanku in zapis ugotovitev v zvezi z izpolnitvijo izvajalčeve obveznosti po pogodbi DARS št. 717/2016. Prisotni so razpravljali o stanju sistema in tehničnih rešitvah. Po presoji organa so v zapisniku ter v prilogah k temu vsebovane tehnične informacije in strokovno znanje ter izkušnje, kot tudi poslovne informacije, razkritje katerih bi povzročilo škodo ponudnikoma in tudi organu. Prav tako so pojasnjene ali izpostavljene določene ranljivosti sistema, kar, kot že pojasnjeno, odpira pot možnim zlorabam, dodatno pa tudi implementacijski koraki predstavljajo plod tehničnih rešitev ponudnikov, programskih rešitev in licenc, ki jih uporabljajo, kar jim nudi konkurenčno prednost na trgu, ki so si jo ustvarili z znanjem in know-how-om. Seznanitev s takšnimi podatki bi zmanjšala strateško negotovost na trgu in tako oslabila konkurenčni položaj ponudnikov. Dokument prav tako vsebuje imena in priimke strokovnih sodelavcev, ki predstavljajo varovane osebne podatke, glede katerih organ ni našel podlage za njihovo razkritje. Po presoji organa iz zapisnika ne izhaja neposredna poraba javnih sredstev, prav tako ni izkazan javni interes. Prosilka v pritožbi vztraja pri dostopu do navedene dokumentacije. 

 

IP je vpogledal v navedeni dokument in ugotavlja, da gre, tako kot zgoraj (pri zapisniku z dne 26. 2. 2018), za dokument organa, ki izkazuje ugotovitev organa oz. komisije o izvedenih delih izvajalca po sklenjeni pogodbi, kar navaja tudi organ sam. IP se strinja z organom, da so v določenem delu zapisnika dejansko vsebovane tehnične informacije in izpostavljene določene ranljivosti sistema, kar odpira pot možnim zlorabam, zato je IP v določenem delu sledil odločitvi organa, da je podana izjema poslovne skrivnosti, in sicer od točke 1 na strani 5 do vključno točke 6 do strani 10. V preostalem delu pa po oceni IP ne gre za takšne vrste informacij, ki bi razkrivale konkurenčno prednost izvajalca in organa, zato izjema poslovne skrivnosti ni izkazana in se IP glede obrazložitve sklicuje na obrazložitev, navedeno zgoraj. IP ugotavlja, da dokument vsebuje imena in priimke fizičnih oseb, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, zato bo moral organ te ob posredovanju dokumenta prosilki prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

  1. Potrdilo o prevzemu elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku št. 420 - 4/2018-DŠ-86.5 z dne 28. 3. 2018

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se zahteva nanaša na dokument, ki vsebuje dve prilogi, in sicer Zapisnik komisije o pregledu sistema pred prevzemom z dne 26.3.2018 in Zapisnik sestanka o izvedbi naročila z dne 13.7.2017. Prva priloga Zapisnik komisije o pregledu sistema pred prevzemom z dne 26.3.2018 predstavlja isti dokument, ki je bil predmet presoje pod zgornjo točko (točka 7). V zvezi s preostalim delom zahtevanega dokumenta pa je po presoji organa dokument varovan kot poslovna skrivnost, iz razlogov, že obrazloženih zgoraj, na katere se organ v celoti sklicuje v izogib ponavljanju. Potrdilo o prevzemu elektronskega cestninskega sistema namreč vsebuje občutljive poslovne Informacije, kot tudi tehnično-strokovno znanje oziroma izsledke, ki se nanašajo na samo tehnologijo, ki implementira tehnično rešitev ponudnikov, s katerim se zagotavlja čim višji delež zaznave vozil in uporabe cest ter tudi popise zaznanih pomanjkljivosti oziroma odstopanj pri delovanju sistema ECS. Kot že pojasnjeno zgoraj, je tehnologija elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku zasnovana namensko za naročnika in z namenom, da čim bolj natančno zajame čim večji odstotek vozil v prometu, ki so opremljena z napravami OBU (on board unit). Tako je ključno, da se vsakršni podatki, ki kažejo oziroma iz katerih bi bilo moč razbrati določene ranljivosti ali pomanjkljivosti sistema, ne razkrivajo. Njihovo razkritje bi namreč lahko povzročilo večje število poskusov izogibanja plačilnemu sistemu, kar bi se odrazilo v neposredni škodi za javna sredstva (iz pobranih cestnin) in tudi za organ. Iz dokumenta prav tako izhaja način odprave pomanjkljivosti in/ali implementacija tehničnih rešitev, kar predstavlja know-how in znanje ponudnikov, kar nedvomno ni splošno znano. To tudi pomeni, da imajo takšni podatki precejšnjo tržno vrednost in bi njihovo razkritje nepooblaščeni osebi vodilo v nastanek občutne škode za ponudnika in bi vplivalo na njun položaj na trgu. Zaradi navedenega organ zaključuje, da je izpolnjena izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in je organ nadalje presojal, ali je utemeljena zahteva za dostop do zahtevane informacije iz razloga porabe javnih sredstev ali javnega interesa (drugi in tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Po presoji organa dokument Potrdilo o prevzemu elektronskega cestninskega sistema v delu vsebuje tudi določbe o porabi javnih sredstev, saj vsebuje podatke o vrednosti del, izvedenih na dan izdaje potrdila ter pogodbene roke, in je zato le v tem delu zahteva prosilke (delno) utemeljena. Prav tako obstaja interes javnosti, da se dokument razkrije v delu, iz katerega izhaja, da je bilo izdano potrdilo o prevzemu sistema. Zaradi navedenega se prosilki omogoči le delni dostop do samega Potrdila o prevzemu elektronskega cestninskega sistema (dokument brez prilog), v katerem se prekrijejo vse poslovne skrivnosti skladno z zgoraj navedenim. Druga priloga Zapisnik sestanka o izvedbi naročila z dne 13. 7. 2017 pa po navedbah organa dejansko vsebuje podatke o predmetu naročila - katera dela oz. postavke so bile naročene. Po oceni organa dokument ne vsebuje poslovnih skrivnosti, vsebuje pa varovane osebne podatke, zato je prosilki omogočil delni dostop. Prosilka v pritožbi vztraja pri dostopu do navedene dokumentacije v celoti. 

 

IP ugotavlja, da je v obravnavanem delu predmet presoje IP zgolj Potrdilo o prevzemu elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku št. 420 - 4/2018-DŠ-86.5 z dne 28. 3. 2018, saj je bila ena od prilog predmet presoje IP pod točko 7 (glej zgoraj), glede druge priloge pa je organ pravilno prekril le varovane osebne podatke. Organ je prosilki posredoval prvo in drugo stran omenjenega potrdila, ostalo pa je prekril. Z vpogledom v zahtevan dokument IP ugotavlja, da vsebuje v določenem delu istovrstne podatke, kot Zapisnik komisije o pregledu sistema pred prevzemom z dne 26. 3. 2018, v delu, ki se nanaša na ugotovljene pomanjkljivosti, zato je IP tudi pri navedenem dokumentu, v delu od vključno točke 1 na strani 3 do vključno točke 6 do strani 8, sledil ugotovitvi organa, da gre za informacije, ki kažejo oziroma iz katerih bi bilo moč razbrati določene ranljivosti ali pomanjkljivosti sistema, zato bi njihovo razkritje lahko povzročilo večje število poskusov izogibanja plačilnemu sistemu, kar bi se odrazilo v neposredni škodi za javna sredstva (iz pobranih cestnin), prav tako pa vsebuje tudi tehnično-strokovno znanje oziroma izsledke, ki se nanašajo na samo tehnologijo oz. tehnične rešitve ponudnika. V tem delu je tako tudi po oceni IP podana izjema poslovne skrivnosti, ki z določbami ZDIJZ ni presežena. V preostalem delu pa po oceni IP ne gre za takšne vrste informacij, ki bi razkrivale konkurenčno prednost izvajalca in organa, zato izjema poslovne skrivnosti ni izkazana in se IP glede obrazložitve v celoti sklicuje na obrazložitev, navedeno zgoraj. IP ugotavlja, da dokument vsebuje imena in priimke fizičnih oseb, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, zato bo moral organ te ob posredovanju dokumenta prosilki prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

  • V zvezi z Aneksom št. 9

Prosilka v zvezi z zahtevanimi dokumenti v okviru Aneksa št. 9 nasprotuje delnemu dostopu do Dopisa DARS št. 42-4/2018-DŠ-121.1 z dne 21. 9. 2018.

Organ je prosilki omogočil dostop do samega dopisa št. 42-4/2018-DŠ-121.1 z dne 21. 9. 2018 s prekritimi osebnimi podatki ter do priloge Naročilo postavk po pogodbenem dokumentu, v celoti pa zavrnil dostop do priloge: Terminski plan izvajalca in Zapisnika ECS-PV koordinacije z dne 18. 9. 2018.

- Organ je pojasnil, da priloga Terminski plan izvajalca vsebuje projektni plan in plan aktivnosti, ki, med drugim, vključuje tudi tehnične detajle, programske konfiguracije in ostale poslovno-tehnične podatke, saj se iz njega lahko razberejo podrobnosti in tehnične rešitve, ki so po mnenju organa plod znanja in vlaganj v znanje ter razvoj ponudnikov, kar jima nudi strateško pozicijo in konkurenčni položaj na trgu. Tako po mnenju organa podatki vsebujejo know-how ponudnikov. Skladno s tem po presoji organa navedeni dokument predstavlja poslovno skrivnost ponudnikov, saj predstavlja rezultat vseh prednosti, izkušenj, opreme, kadrovske usposobljenosti, organizacije dela ipd., in kjer se odražajo vlaganja v razvojne študije in kadre ter opremo s strani izvajalca oz. stranskega udeleženca. Poleg tega organ meni, da je zahtevi javnega interesa po razkritju zadoščeno že z razkritjem Dopisa DARS št. 420-4/2018- DŠ-121.1 z dne 21. 9. 2018, iz katerega izhajajo ugotovitve, razlogi in nadaljnji koraki v zvezi z zadevo dokončanja del pri postavitvi in integraciji cestninskih portalov na AC odseku Podlehnik-Gruškovje. V dokumentu ni podatkov, ki bi se nanašali na porabo javnih sredstev in tako organ ni našel podlage za razkritje tega dokumenta iz razloga navedenih izjem, zato je dostop zavrnil.

 

IP je vpogledal v Terminski plan izvajalca (projektni plan in plan aktivnosti) in ugotavlja, da vsebuje podatke o organizaciji dela, pri čeme pa IP ne more slediti pojasnilu organa, da je iz podatkov mogoče razbrati tudi tehnične detajle, programske konfiguracije in ostale poslovno-tehnične podatke ter tehnične rešitve. Teh podatkov v dokumentu ni zaznati, saj gre za zelo splošen opis akcije oz. aktivnosti s časovnim dnevnim terminom, zato o razkrivanju tehničnih rešitev ni mogoče govoriti. Poleg tega pa gre za pretekle podatke, že izvršenih aktivnosti, zaradi česar je še toliko manj verjetno, da bi razkritje dokumenta občutno škodovalo izvajalcu in organu. Glede na navedeno po oceni IP izjema poslovne skrivnosti ni izkazana, zato ni podlage za zavrnitev dostopa. IP ugotavlja, da dokument vsebuje tudi varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. Organ je dolžan dokument posredovati prosilki, na način, kot izhaja iz prve toče izreka te odločbe.

 

- Priloga Zapisnik ECS-PV koordinacije z dne 18.9.2018 po presoji organa iz že zgoraj navedenih razlogov predstavlja poslovno skrivnost ponudnikov in dodatno tudi organa. S tem v zvezi organ še poudarja, da zapisnik vsebuje detajlne informacije o delovanju sistema ter tako občutljive poslovne informacije tehnično-strokovno znanje oziroma izsledke ter rezultate, ki se nanašajo na samo tehnologijo, ki implementira tehnično rešitev ponudnikov, s katero se zagotavlja čim višji delež zaznave vozil in uporabe cest ter tudi popise zaznanih pomanjkljivosti oziroma odstopanj pri delovanju sistema ECS. Kot že pojasnjeno zgoraj, je namen tehnoloških rešitev čim bolj natančno zajeti čim večji odstotek vozil v prometu, zato je ključno, da se vsakršni podatki, ki kažejo, oziroma iz katerih bi bilo lahko razbrati določene ranljivosti sistema, ne razkrivajo, saj bi to (lahko) spodbudilo večje število poskusov izogibanja plačilnemu sistemu, kar bi se odrazilo v neposredni škodi za javna sredstva (iz pobranih cestnin). Dokument prav tako vsebuje varovane osebne podatke. V dokumentu ni podatkov, ki bi se nanašali na porabo javnih sredstev in tako organ ni našel podlage za razkritje tega dokumenta, zato je dostop zavrnil.

 

IP z vpogledom v Zapisnik ECS-PV koordinacije z dne 18. 9. 2018 ugotavlja, da ta dejansko vsebuje detajlne informacije o delovanju sistema ter tako občutljive poslovne informacije, tehnično-strokovno znanje oziroma izsledke ter rezultate, ki se nanašajo na samo tehnologijo, ki implementira tehnično rešitev ponudnikov, zaradi česar je mogoče slediti odločitvi organa, da je izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti, saj bi z razkritjem  teh informacij lahko nastala občutna škoda tržnemu položaju izvajalca in organu z vidika ranljivosti sistema in vpliva na zmanjšanje pobranih cestnin. Ob tem pa ne gre za podatke, ki bi bili javni na podlagi ZDIJZ. Pritožba prosilke zato v tem delu ni utemeljena.

 

Glede ostalih zahtevanih dokumentov v okviru Aneksa št. 9, glede katerih je organ prosilki omogočil delni dostop, se prosilka posebej ni pritožila, zato tudi niso bili predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku. Tudi sicer pa IP ugotavlja, da je organ pri navedenih dokumentih pravilno prekril le varovane osebne podatke, saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 


[1] Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev.

[2] Sodbe Upravnega sodišča opr. št.: U 1976/2008-26 z dne 11.2.2010, IU 1488/2011-95 z dne 18.4.2012