Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 04.09.2019
Title: prosilec - Dom upokojencev Ptuj
Number: 090-193/2019
Category: Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo po posredovanju prepisa zvočnega zapisa oz. zvočnega posnetka seje sveta javnega zavoda. Organ je zahtevo v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da z dokumentom ne razpolaga ter da je podana izjema varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene, zato je pritožbo prosilca zavrnil.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-193/2019/4
Datum: 4. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega  odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 8. 2019, zoper odločbo, št. ZDIJZ-6/2019 z dne 25. 7. 2019, Doma upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 6. 8. 2019 zoper odločbo Doma upokojencev Ptuj, št. ZDIJZ-6/2019 z dne 25. 7. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški


O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 27. 5. 2019 na organ naslovil zahtevo po posredovanju prepisa zvočnega zapisa oz. zvočnega posnetka seje sveta DUP z dne 23. 5. 2019. Njegovo zahtevo je organ v celoti zavrnil z odločbo, št. ZDIJZ-6/2019 z dne 25. 7. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), z obrazložitvijo, da gre pri zahtevanih dokumentih za izjemo varstva osebnih podatkov po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Obenem dodaja, da je prosilca že predhodno seznanil, da seje sveta zavoda zvočno snema z namenom, da se ustvari zapisnik. Po potrditvi zapisnika na naslednji seji sveta zavoda, se posnetek izbriše. Iz navedenega razloga organ z zvočnim posnetkom seje sveta zavoda z dne 23. 5. 2019 ne razpolaga.  

Dne 6. 8. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo in v njej navedel, da so seje Sveta organa od dne 18. 9. 2017 zaprte za javnost, pri čemer se lahko državljani z dogajanji na sejah Sveta seznanijo zgolj s poslušanjem prepisa zvočnega zapisa. Nadalje navaja, da se z razlogi za zavrnitev ne strinja in dodaja, da je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na organ naslovil le štiri dni po zadnji seji, ko je organ s posnetkom zanesljivo razpolagal. Tudi posnetek bi se lahko pogojno uničil komaj po tem, ko Svet zavoda potrdi zapisnik pretekle seje, naslednje redne seje od dne 23. 5. 2019, pa kot njemu znano še ni bilo. Pritožbo zaključuje z navedbo, da je organ na njegovo zahtevo odgovoril dva meseca po njeni vložitvi ter da mu organ na zahteve sploh ne podaja informacij po ZDIJZ.

Organ je pritožbo z dopisom, št. ZDIJZ-6/2019 z dne 19. 8. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP, odstopil IP. Ta je ob pregledu prejete dokumentacije ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju dokumentov ter dodatnih pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 27. 8. 2019.

Pritožba ni utemeljena.

V zvezi z navedbami prosilca, da je organ o njegovi zahtevi odločil po poteku zakonsko določenega roka, IP pojasnjuje, da so te navedbe sicer utemeljene in da je v postopku izdaje izpodbijane odločbe posledično prišlo do kršitev pravil postopka, da pa te niso bile bistvene in na odločitev organa niso vplivale. Hkrati IP dodaja, da ima posameznik, čigar zahteve organ ne obravnava v roku 20 delovnih dni, možnost pritožbe zoper molk organa , ki jo vloži neposredno pri IP.

Kot organ druge stopnje je IP, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru je treba najprej razjasniti pojem »prepis zvočnega zapisa« in pojem »zvočnega posnetka«, saj prosilec in organ navedenih pojmov ne uporabljata skladno z razlago in njunim pravim pomenom. Magnetogram je dobesedni prepis zvočnega posnetka seje, iz katerega so razvidne vse razprave ter sprejete odločitve, zvočni posnetek pa je neposredni glasovni posnetek same seje. Prosilec je namreč v zahtevi navedel, da želi, da mu se kot informacijo javnega značaja posreduje prepis zvočnega zapisa oz. zvočni posnetek seje sveta DUP z dne 23. 5. 2019. V pritožbi pa med drugim navaja, da se lahko državljani z dogajanji na sejah Sveta seznanijo zgolj s poslušanjem prepisa zvočnega zapisa. IP ob tem pojasnjuje, da pri terminih »prepis zvočnega zapisa« in »zvočnega posnetka« ne gre za eno in isto stvar, temveč za dva različna zapisa oziroma za dva različna »dokumenta«.

Glede na zgoraj navedeno je IP v pritožbenem postopku najprej ugotavljal, ali in s katerim od obeh navedenih dokumentov organ sploh razpolaga.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, ki je skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, opredeljena kot informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo pri organu in se nahajajo v materializirani obliki.

Organ je v dopisu, št. ZDIJZ-6/2019 z dne 26. 8. 2019, pojasnil, da s prepisom zvočnega zapisa, tj. magnetogramom seje Sveta DUP z dne 23. 5. 2019 ne razpolaga, saj prepisov zvočnih posnetkov ne ustvarja. Dodaja, da ga k takšnemu ravnanju ne zavezuje nikakršen predpis, slednje pa niti ne izhaja iz drugega odstavka 50. člena Poslovnika o delu sveta doma, Ptuj, december 2018 (v nadaljevanju poslovnik), ki določa, da se seje sveta obvezno vsaj zvočno in/ali video snemajo, o čemer odločijo člani sveta na začetku seje. Zvočni posnetek in/ali video posnetek seje sveta zavoda služi le kot delovni pripomoček za pisanje zapisnika in se zbriše po potrditvi zapisnika na naslednji seji sveta zavoda. Glede na izjavo organa ter določbe poslovnika, da je zvočni posnetek ali video posnetek seje zgolj pripomoček za sestavo zapisnika, pri čemer poslovnik v nobeni določbi organu ne nalaga izdelave magnetograma, IP ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga s prepisom zvočnega zapisa seje sveta DUP z dne 23. 5. 2019. IP tako zaključuje, da zahtevi prosilca za dostop do prepisa zvočnega zapisa, tj. magnetograma, seje Sveta DUP z dne 23. 5. 2019 ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

Glede zvočnega posnetka seje sveta DUP z dne 23. 5. 2019, pa je IP ugotovil, da organ z njim (še vedno) razpolaga, saj ga je za potrebe konkretnega pritožbenega postopka posredoval IP, pri tem pa poudaril, da je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Ker so torej skladno z definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ v tem delu kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, je bilo treba v nadaljevanju razjasniti vprašanje, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed izjem po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih se dostop lahko zavrne.

IP je po poslušanju zvočnega posnetka seje sveta DUP z dne 23. 5. 2019 ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke. Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da zvočni zapis, ki je predmet presoje v tem postopku, med drugim vsebuje glasovne, govorne in druge značilnosti aktivno sodelujočih na seji, pri čemer so ti določljivi po glasu in tudi z navedbo imena in/ali priimka oziroma funkcije. V zvezi s temi osebnimi podatki je IP ugotovil, da ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje, zaradi česar prosilec oziroma javnost do njih ni upravičena. Glede vprašana, ali gre pri zvočnih posnetkih sej sveta javnega zavoda za prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP že večkrat zavzel stališče, da posnetki niso prosto dostopni, če vsebujejo varovane osebne podatke (glej npr. odločbe IP, št. 090-2/2017 z dne 20. 1. 2017 , št. 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013 in sodbo Upravnega sodišča, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014). Razlogi za takšno stališče so:
- zvočni posnetek razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka, itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence seje;
- zvočni posnetek nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;
- glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).

Ti osebni podatki presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji. Vsebina seje v konkretnem primeru načeloma ne bi bila varovana kategorija podatkov (zaradi česar bi bilo javnosti načeloma dopustno razkriti prepis oz. magnetogram zvočnega zapisa ali zapisnik seje), pač pa so varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa, kaj je bilo povedanega. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebi podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, organ pa - vsaj po določbah ZDIJZ - ni dolžan izdelati prepisa (magnetograma), se prosilčevi zahtevi ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ. Čeprav se večina aktivnih udeležencev seje kot javnih osebnosti občasno ali pogosto pojavlja v medijih, to dejstvo še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu določb Splošne uredbe o varstvu podatkov za nadaljnjo obdelavo (na primer razkritje javnosti) obravnavanih osebnih podatkov. Osebnih podatkov na konkretnem zvočnem posnetku namreč ni mogoče v celoti enačiti z osebnimi podatki, razkritimi pri drugih javnih nastopih ali drugih oblikah pojavljanja v javnosti.

Prav tako IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilec in organ nista sklicevala oziroma je presojala.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, zato je IP odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka