Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 13.09.2019
Title: prosilec - Dom upokojencev Ptuj
Number: 090-173/2019
Category: Ali gre za zlorabo pravice?
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je po preučitvi celotne zadeve zaključil, da iz izpodbijane odločbe in posredovane dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP tako ni sledil navedbam organa, da želi prosilec škodovati organu, da ovira njegovo običajno poslovanje in mu nalaga prekomerno breme odločanja o njegovih zahtevkih. Upoštevaje navedeno je vrnil zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-173/2019/14

Datum:  13. 9. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 7. 2019, zoper odločbo DOM UPOKOJENCEV PTUJ, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. ZDIJZ-1/2019 z dne 2. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 14. 7. 2019 se ugodi. Odločba Doma upokojencev Ptuj, št. ZDIJZ-1/2019 z dne 2. 7. 2019, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 6. 2. 2019 zahteval:

  • podpisano kupoprodajno pogodbo za nakup zemljišča v Žabjaku, z vso dokumentacijo, ki je bila osnova za podpis pogodbe;
  • sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s katerim je ministrica potrdila izvajanje investicije v Žabjaku;
  • sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s katerim je ministrica potrdila gradnjo dodatnih kapacitet v enoti Juršinci;
  • podpisano gradbeno pogodbo s Pomgrad d. d., za izgradnjo dodatnih kapacitet v enoti Juršinci, kjer je bila ponudbena cena višja od projektantske in je bilo potrebno zaradi tega v rebalansu finančnega načrta zvišati postavko za to investicijo;
  • vso oziroma popolno dokumentacijo (zapisnik, odgovor, odločba, ukrep, poročilo o odpravi ukrepa, ...) v zvezi z vsemi opravljenimi inšpekcijskimi nadzori s strani kateregakoli organa Republike Slovenije do Doma upokojencev Ptuj od 3. 12. 2014 do dne odpošiljanja gradiva prosilcu.

Kot način seznanitve je navedel papirno obliko in kot alternativo elektronsko obliko (CD, DVD, USB, ...).

 

Organ je 4. 3. 2019 izdal sklep, da se rok za odločitev v predmetni zadevi podaljša za 30 delovnih dni, tj. do 15. 4. 2019.

 

Organ je 11. 4. 2019 prejel novo zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov oziroma relevantnih pojasnil, in sicer je prosilec zahteval kopije naslednjih dokumentov oziroma podatke:

  • dokumentov MDDSZ, s katerimi je ministrstvo pritrdilo, da je organ v primeru nakupa zemljišča v Žabjaku ravnal v skladu z njegovimi kompetencami;
  • o viru sredstev organa, iz katerega so bila zagotovljena finančna sredstva v finančnem načrtu organa za leto 2018, za nakup zemljišča v Žabjaku;
  • uradnega dokumenta organa Republike Slovenije, iz katerega je razvidno, da je …, sprožil kazensko ovadbo v tej zadevi;
  • cenilnih zapisnikov cenilca … in podjetja GIM OV d.o.o. v zvezi s parcelami »Žabjak«;
  • seznama kazenskih ovadb in prijav na razne službe, ki naj bi jih podal … in se mora zaradi njih organ konstantno zagovarjati;
  • uradnih dokumentov organov Republike Slovenije, ki izkazujejo, da je bila gradnja v enoti Koper preplačana za 1.200,000 evrov in uradnih dokumentov v zvezi z izrečenimi sankcijami, ki so bile v zvezi s tem naložene takratnemu vodstvu;
  • o tem, v katerem uradnem dokumentu Republike Slovenije (zakonu, podzakonskem aktu, …) v zvezi s področjem zavodov ali socialnega varstva je naveden termin »dobiček« in če, kako ga je potrebno v zavodih obravnavati;
  • uradnih dokumentov Republike Slovenije, kjer je zapisano o »letih izredne kadrovske podhranjenosti« pri organu pod prejšnjim vodstvom;
  • uradnih dokumentov organov Republike Slovenije o plačevanju storitev uporabnikov organa, ki je niso bili deležni, ter informacijo o višini sredstev in o številu uporabnikov, ki jim je organ po 3. 12. 2014 domnevno preplačana plačila oskrbnin vrnil;
  • pogodbe, ki ni bila podpisana in realizirana med Mestno občino Ptuj in organom v zvezi z nakupom zemljišča (lokacija Mačice) ter v zvezi s tem tudi podatek o tem, kako točno je bila definirana cena kvadratnega metra najbolj primernega zemljišča za širitev Gerontološkega centra Ptuj, dejavnosti domskega varstva, v neposredni bližini zdravstvenega doma, bolnišnice in vrtca;
  • kdo in kdaj je uradno ugotovil (uradni dokumenti organov Republike Slovenije), da so bili v III/b razvrščeni uporabniki, ki v to oskrbo ne bi smeli biti uvrščeni, ter kolikim in v kakšni višini je organ po 3. 12. 2014 vrnil domnevno preplačana plačila oskrbnin;
  • podatek o stopnji degradacije delovnega mesta v organu, ki jo je doživela s strani direktorice … , z opisom pritiskov in verjetno posledično doživetih strahov, preden je zapustila delovno mesto pri organu v prejšnjem desetletju;
  • na podlagi dostopnih kadrovskih map prijave … na razpisano delovno mesto organa, njegove formalne in z dodatnimi izobraževanji pridobljene izobrazbe, opis del, ki jih je opravljal v organu, tudi na podlagi dokumentacije v …, ter podrobna pojasnila o »očitnem nepotizmu v organu« v primeru prosilca;
  • uradnih dokumentov organov Republike Slovenije o navedenih številnih ovadbah, ki naj bi jih sprožil … in so se izkazale kot neosnovane.

Prosilec je zahteval dokumente in odgovore pri poudarjenih točkah v treh dneh, za ostale točke pa je navedel, da jih lahko organ obravnava kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Kot način seznanitve je navedel elektronsko pošto.

 

Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. ZDIJZ-1/2019 z dne 12. 4. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s  katero je zahtevi prosilca zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 25. 4. 2019, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-116/2019/2 z dne 28. 5. 2019, s katero je vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

 

Organ je v ponovnem postopku zahtevi prosilca z odločbo št. ZDIJZ-1/2019 z dne 2. 7. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ponovno zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Navedel je, da se ni mogoče v tem primeru distancirati od drugih vsebinsko primerljivih vlog prosilca v odnosu do organa, ki se nanašajo na …, navedb glede informacij v medijih, pa tudi navedb z dne 11. 4. 2019 v delu, ki ne predstavljajo zahteve po ZDIJZ, saj lahko samo celostna ocena odnosa med prosilcem in organom privede do pravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Po mnenju organa bi bilo treba upoštevati okoliščine posamičnega primera npr. periodiko in način vlaganja vsebinsko podobnih zahtev, drugih vsebinsko povezanih vlog, elektronskih sporočil, očitkov prosilca preko medijev in družabnih omrežij, postavljanje organu nerazumnih rokov, odebeljeno zapisovanje besed v spletnem mediju,…, preko katerih se lahko ugotovi realen namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri vsakodnevnem delovanju in usmerjenosti v nadaljnji razvoj dejavnosti. Prosilec je zahtevo vložil zgolj in izključno v sledenju osebnim interesom v zasebnem konfliktu z organom, …, pri katerem se zdi, da organu z zaprosili nalaga izjemno administrativno breme zgolj za namen obremenjevanja organa. Po mnenju organa tako presojo zlorabe pravice v obravnavanem primeru ni mogoče omejiti samo na ti dve zahtevi, saj sta ravno ti dve zahtevi okvir vsega dogajanja v obravnavanem odnosu, preko katerega je mogoče ugotoviti navidezno uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nadalje je navedel, da način vlaganja zahtev prosilca v konkretnem primeru kaže, da prosilec ne zasleduje ne demokratične in ne nadzorne funkcije instituta dostopa do informacij javnega značaja. Uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja stremi k pospeševanju učinkovitosti javnega sektorja, prosilec pa s svojim delovanjem dosega ravno nasproten učinek. Očitno je, da izvršuje pravico dostopa na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa in na ta način uresničuje dejanski stan zlorabe pravice iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ. V zvezi z obsegom zahtevane dokumentacije je navedel, da gre po oceni organa za 1.170 strani in 12 fasciklov, kar predstavlja zahtevno, natančno in zamudno delo pregledovanja zahtevane dokumentacije in dolgotrajnost celotnega postopka prepoznavanja zahtevanih dokumentov in njihova končna obdelava (zlasti izvedba delnega dostopa). Zlasti zahteva z dne 6. 2. 2019, s katero je zahtevana vsa dokumentacija v zvezi z opravljenimi inšpekcijskimi nadzori s strani organov v Republiki Sloveniji, je nerazumno obsežna. Čeprav so določeni osebni podatki javnih uslužbencev javno dostopni, niso pa vsi, anonimiziranje pa lahko izvajajo samo osebe, ki so seznanjene z vsebino konkretnih zadev in imajo ustrezno znanje, da lahko presodijo, kakšne narave so podatki, ki jih vsebuje dokument. Glede na to, da so si dokumenti vsebinsko različni, pa to pomeni, da je treba pregledati vsebino prav vsakega dokumenta, ne glede na to, da se morebiti na koncu izkaže, da ne vsebuje podatkov, ki so izvzeti iz prostega postopka. Pazljivost in temeljitost pri pregledu dokumentov je nujno potrebna, ker dokumenti vsebujejo tudi podatke, ki so izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, in zaradi nenatančnega pregleda ter posledično nepravilno izvedenega delnega dostopa, lahko pride do neupravičenega razkrivanja podatkov, ki niso javno dostopni (npr. varovani osebni podatki, opisi dejanskih stanj, poslovne skrivnosti,…). Upravno sodišče je v sodbi št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 že odločilo, da so v smislu petega odstavka 5. člena ZDIJZ šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij, ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki prekomerno ovirajo organ pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot to izhaja iz sodne prakse. Organ tako kljub mnenju IP prepoznava zahtevi kot takšni, ki posegata v dostojanstvo organa in mu namerno povzročata neprijetnosti oziroma druge nevščečnosti, tako da ga prekomerno zasipavata z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih področjih. Ne gre le za pripravo dokumentov, ampak za obsežno in naporno delo z njihovim pregledovanjem in pripravo delnega dostopa, ki bi glede na kadrovske vire (3 zaposleni) in zahteve delovnega procesa (administracija za zaposlene, uporabnike, njihove svojce, pogodbene partnerje) popolnoma ohromilo delo organa. Organ je tako zahtevi prosilca z dne 6. 2. 2019 in 11. 4. 2019 zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 14. 7. 2019. Po njegovem mnenju organ pavšalno navaja razloge za zavrnitev zahteve, zato v celoti zavrača vse trditve organa. Organ se je postavil na stališče, da prosilec navaja domnevne nepravilnosti pri izvedbi določenih poslov, za ne/potrditev domnev pa organ zavrača posredovanje informacij in dokumentacije, s katero bi bile domneve potrjene ali ovržene. Organ je javna institucija in mora delovati zakonito, transparentno, imeti mora urejeno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki mora biti na zahtevo dostopna javnosti. Ne drži pavšalna trditev organa, da je to ali podobno dokumentacijo, razen v predmetnem postopku, prosilec že zahteval, obenem pa organ ni navedel konkretno, kdaj in kaj je zahteval. Organ je prav tako navedel, da je prosilec večkrat zahteval drugo dokumentacijo, kar po navedbah prosilca sicer drži, saj je moral dokumentacijo večkrat zahtevati, ker mu je organ prvo zahtevo zavrnil. Dodal je, da so tudi drugi organi potrdili, vendar dokončno po štirih letih, da so bili postopki, za katere je prosilec zahteval dokumentacijo, vodeni netransparentno in nezakonito. To potrjuje tudi dokumentacija v primeru poslovanja organa z revizijsko družbo KPMG Slovenija d.o.o. (prosilec je v zvezi s tem navedel konkretne dokumente in pojasnila). V zvezi navedbami organa, da mu prosilec nalaga administrativno breme, je navedel da si ga nalaga organ sam z namenom, da prikriva informacije javnega značaja za nezakonito delovanje organa. S tem povzroča oškodovanje organa, za plačilo svetovalnih, odvetniških, sodnih in drugih stroškov ter izdatkov v zvezi s predmetnimi zadevami, tudi nezakonite in drage revizije. Ugotovitev organa, da uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja stremi k pospeševanju učinkovitosti javnega sektorja, je točna, žal pa uresničevanje te pravice ovira organ, ker ne posreduje že takoj zahtevanih informacij javnega značaja, ampak si poišče svetovalce za nezakonito zaviranje in delovanje ter s tem povzroča škodo organu, ki jo plačuje najbolj ranljiva skupina državljanov, zavezanci za plačilo storitev organa in davkoplačevalci. Nadalje se je opredelil tudi do navedb organa, da gre za nerazumno obsežno dokumentacijo. Meni, da zahtevana dokumentacija ni tako obsežna. Pripominja, da predstavljajo navedbe organa o tem, da se večina nadzorov nanaša na stanje pred 3. 12. 2014, ko je bila direktorica organa … in katero je zaradi številnih nepravilnosti razrešila takratna pristojna ministrica, šikaniranje organa. V zvezi z navedbami organa, kaj vse so šikanozne zahteve, s katerimi naj bi prosilec škodoval in oviral delo organa na različne načine, je navedel, da organ pri tem ni navedel nobene konkretne zadeve, prosilec pa se s tem ne strinja. Informacije javnega značaja želi pridobiti v skladu z ZDIJZ, da bo lahko utemeljil ali ovrgel domneve, ki kažejo na škodovanje organa. Izvaja le dolžnost in obveznost poštenega državljana. Kot primer je navedel, da želi formalno potrditi ali ovreči informacije in že pridobljeno uradno delno dokumentacijo. Torej ali je res organ kupil zemljišče od zasebnika po višji ceni, in ni kupil zemljišča na primernejši lokaciji in bistveno nižji ceni od občine, s katero se je dogovarjal. Po njegovem mnenju skuša organ z zavrnitvijo zahtev zavirati prosilca in mu škodovati tako, da ne bi mogel dokazati neresničnosti navedb organa, čeprav bi moral biti interes organa enak, torej da dokaže ne/resničnost navedb prosilca. V nobenem primeru prosilec ni imel namena škodovati organu in postavljati šikanozne zahteve, niti zlorabiti pravico do informacij. Z zavrnitvijo zahteve je odnos organa do prosilca šikanozen in diskriminatoren ter mu krši pravico do uporabe informacij javnega značaja.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. ZDIJZ-1/2019 z dne 19. 7. 2019, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil spis zadeve ZDIJZ-1/2019/ in na priloženem elektronskem mediju še dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca. Na poziv IP je organ posredoval dokumente v papirni obliki.

 

Pritožba je utemeljena.

 

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

Ker je primarno sporno vprašanje, ali je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega vprašanja.

 

  1. Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja na splošno in v obravnavanem primeru opredelil že v prejšnji odločbi št. 090-116/2019/ z dne 28. 5. 2019, zato se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na svoje navedbe v predhodni odločbi ter dodaja, kot sledi.

 

Kot je IP poudaril že v predhodni odločbi, sta predmet presoje v obravnavanem primeru zahtevi z dne z dne 6. 2. 2019 in zahteva z dne 11. 4. 2019 (točke 2, 5, 7, 10, 13 – deloma in 14). IP ponovno navaja, da vsebinsko primerljive vloge Civilne iniciative za ureditev razmer v Domu upokojencev Ptuj, ki jih vlaga prosilec v njenem imenu ter očitki prosilca preko medijev in socialnih omrežij, niso predmet tega postopka. Ob tem IP dodaja, da lahko ob objavah informacij javnega značaja prihaja do raznih komentarjev na spletnih straneh, v medijih,..., ampak če pri tem pride do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in do posega v čast in dobro ime posameznika oziroma je storjeno kaznivo dejanje ali prekršek, so za to na voljo ustrezna pravna sredstva oziroma drugi postopki in za reševanje takih primerov ni namenjen postopek po ZDIJZ. Takšnemu stališču IP je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 (točka 19).

 

IP se strinja z navedbami organa, da pregled zahtevane dokumentacije predstavlja zahtevno, natančno in zamudno delo, vendar to a priori ne more biti razlog za zavrnitev zahteve zaradi zlorabe pravice dostopa. Organ pri tem izpostavlja zlasti del zahteve, ki se nanaša na vso oziroma popolno dokumentacijo v zvezi z opravljenimi inšpekcijskimi nadzori pri organu s strani kateregakoli organa Republike Slovenije do 3. 12. 2014. Ker je IP v zvezi s to zahtevano dokumentacijo pozval prosilca, da se konkretneje izjasni, katero dokumentacijo zahteva v tem delu, je ugotovil, da je njegova zahteva širša, kot je dokumentacija, ki jo je organ posredoval IP. Organ je namreč posredoval IP »samo« odzivna poročila organa, sklepe in odločbe inšpekcijskih organov ter določene posamezne dopise, medtem ko iz izjave prosilca z dne 2. 9. 2019 izhaja, da želi tudi dokumente, ki so v navedenih dokumentih omenjeni. Kot primer prosilec navaja zadevo št. 0612-23/2016/15, kjer so v dokumentih omenjeni dokumenti, ki naj bi bili izdani pred 3. 12. 2014. Glede na navedeno je treba v tem delu nedvomno ugotoviti, kateri dokumenti so predmet tega dela zahteve. Iz posredovane dokumentacije je ugotoviti, da so bili v zvezi z odločitvami posameznih inšpekcijskih organov upoštevani različni dokumenti in pojasnila organa (ki jih sicer organ posredovanim odločbam, sklepom, odzivnim poročilom in dopisom ni priložil).

 

Nadalje IP ugotavlja, da organ tudi v ponovljenem postopku ni izkazal, da prosilcu v roku, ki je določen v zakonu, ne bi mogel zagotoviti dostopa do zahtevanih dokumentov brez škode za svoje delo. Organ je namreč dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop do zahtevanih podatkov. Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse.[1] Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru po oceni IP ni zadostno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih dveh zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Organ namreč ni konkretno pojasnil, kateri drugi postopki naj bi to bili, na podlagi česa jih vodi, in kako bi obravnava zahtev prosilca lahko neposredno vplivala na (ne)izvedbo teh postopkov ter s čim bi zaradi tega tretjim osebam nastala škoda. Navedba organa, citirano: »Ne gre le za pripravo dokumentov, ampak za obsežno in naporno delo z njihovim pregledovanjem in pripravo delnega dostopa, ki bi glede na kadrovske vire (3 zaposleni) in zahteve delovnega procesa (administracija za zaposlene, uporabnike, njihove svojce, pogodbene partnerje) popolnoma ohromilo delo organa.«, je preveč pavšalna.

 

Kot je IP že večkrat poudaril v svojih odločbah, izhaja pa tudi iz sodne prakse[2], je dostop do informacij javnega značaja temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije[3], ki se uresničuje v skladu z ZDIJZ. IP tako ponovno poudarja, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa.[4] Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

 

IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da iz izpodbijane odločbe in posredovane dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP tako ni sledil navedbam organa, da želi prosilec škodovati organu, da ovira njegovo običajno poslovanje in mu nalaga prekomerno breme odločanja o njegovih zahtevkih.

 

  1. Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

 

Organ je torej zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil tudi dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, organ je zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, zato se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ bo moral v ponovljenem postopku najprej popolno ugotoviti dejstva, ki so glede na zgornjo obrazložitev pomembna za presojo v obravnavanem primeru. Konkretno to pomeni, da bo moral organ najprej določno opredeliti dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, zlasti v delu zahteve, ki se nanaša na opravljene inšpekcijske nadzore pri organu s strani kateregakoli organa Republike Slovenije od 3. 12. 2014. V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[5] ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

 

Organ lahko v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevanih informacij. Glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ je organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Bistvo te določbe je, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba)[6]. Uredba predstavlja enotni stroškovnik, zato lahko prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno preveri.

 

  1. Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (točka 1 izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[7] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Npr. sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017.

[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[3] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[4] Tako tudi sodna praksa, npr. sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007.

[5] Uradni list RS, št. 24/16.

[6] Uradni list RS, št. 24/16.

[7] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.