Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 04.03.2020
Title: prosilec - Direkcija RS za infrastrukturo
Number: 090-15/2020
Category: Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zahtevo prosilca obravnaval zelo ozko, brez da bi se konkretno opredelil do vsake posamezne točke zahteve prosilca in za vsako posamezno točko zahteve presojal, ali razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je tako zagrešil bistvene kršitve pravil postopka, zato je organ pritožbi prosilca v zavrnilnem delu ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-15/2020/7

Datum: 4. 3. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. ter 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 23. 12. 2019, zoper odločbo Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-78/2019-2 z dne 6. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 23. 12. 2019, zoper odločbo Direkcije RS za infrastrukturo, št. 090-78/2019-2 z dne 6. 12. 2019, se ugodi in se izpodbijana odločba v zavrnilnem delu odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 18. 11. 2019 na organ naslovil zahtevo za vpogled in fotokopije pogodb, poročil, nalogov in dokumentacije, ki se nanaša/jo na namen uporabe, vrsto, sredstva ter stroške uporabe:

  1. Vseh osebnih avtomobilov in prevoznih sredstvih Ministrstva za infrastrukturo (v nad. MI), registrske označbe in znamke vozil;
  2. Podatke o lastnikih vozil osebnih avtomobilov, prevoznih sredstvih in naslovih stalnih sedežev prevoznih sredstev;
  3. Podatke o uporabnikih vozil in listine dneva uporab pooblaščenih uradnih oseb, ki izkazujejo podlago za uporabo prevoznih sredstev;
  4. Pogodbe o zaposlitvi/anekse k pogodbi za …. in vseh uslužbencev, ki so jim v so/uporabo, s pogodbo ali z nalogi, dodeljena prevozna sredstva MI (v službene in druge namene);
  5. Vse podatke in pogodbe o zaposlitvi uslužbencev, ki uporabljajo prevozna sredstva MI oz. organov v sestavi v službene namene in uporabljajo vozila na relaciji kraj prebivališča - kraj zaposlitve (Vožarska pot 12, Ljubljana, Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi in Langusova 4, Ljubljana);
  6. Vse podatke o zasebnih vozilih uporabljenih v službene namene delavcev, ki izkazujejo pravno podlago, kraj uporabe, prevožene kilometre in stroške oz. naloge za uporabo katerihkoli prevoznih sredstev v privatni lasti in vozil v lasti MI oz. organov v sestavi;
  7. Dokumentacijo stroškov povračil prevoza na relaciji kraj prebivališča - kraj zaposlitve za …. IRSI - Vožarski pot 12, IRSI - Grajska ulica 2  ter MI - …. in ….;
  8. Vse pogodbe z vzdrževalci vozil ter podatke o stroških uporabe, stroških goriva, prevoženih kilometrih, stroških vzdrževanja in servisiranja vseh vozil za leto 2017, 2018 in 2019;
  9. Vse podatke in registrske označbe vozil proračunskih uporabnikov, poimenske naloge za službena potovanja uslužbencev in pooblaščenih uradnih oseb, poimenska uporaba uslužbenca in registrske označbe uporabljenega vozila po dnevih uporabe, obračun stroškov, obračun obdavčljivega dela stroškov, prevoženi kilometrih, dnevnice, ostali stroški in potna poročila delavcev uporabnikov po registrski številki vozila od leta 2012 dalje;
  10. Vso dokumentacijo vezano na točko 6., 7., 8. in stroške, ki se nanašajo na obračun obdavčljivega dela stroškov za …., …. in …;
  11. Vso dokumentacijo vezano na točko 6., 7., 8., ki se nanaša na uporabo vozil z registrsko oznako LJ 25- MCP, LJ 250-MP, LJ 535-F, LJ TM-697(10.4.2019), CE EO- 754.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-78/2019-2 z dne 6. 12. 2019, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval seznam s sledečimi podatki: registrske številke službenih vozil, tip vozil, naslov stalnih sedežev vozil, skupni (končni) stroški za gorivo, servis in vzdrževanje za vozila v letu 2017, 2018 in 2019. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da se večina točk iz zahteve prosilca nanaša na javne uslužbence, ki niso zaposleni pri organu ter na podatke o vozilih, ki niso v lasti organa, zato se je pri reševanju zahteve prosilca organ osredotočil le na tisti del zahteve, ki se nanaša na organ. Organ je prav tako ugotovil, da je bila vloga naslovljena oz. posredovana več organom, zato vloge ni odstopal ostalim/pristojnim organom. Dodatno organ navaja, da je po pregledu celotne razpoložljive dokumentacije ugotovil, da s podatki o zasebnih vozilih uporabljenih za službene namene delavcev, ki izkazujejo pravno podlago, kraj uporabe, prevožene kilometre in stroške oz. naloge za uporabo katerihkoli prevoznih sredstev v privatni lasti, ne razpolaga. Takšnih dokumentov organ nikoli ni izdelal in jih tudi ni prejel od tretjih oseb.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 23. 12. 2019 vložil pritožbo, v kateri navaja, da posredovana listina (ustvarjen seznam) ne predstavlja zahtevanih dokumentov, prav tako se organ ni opredelil oz. posredoval dokumentov iz točk zahteve 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., in 11.

 

IP je dne 22. 1. 2020 prejel dopis organa št. 090-78/2019-40 z dne 17. 1. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-15/2020/2 z dne 27. 1. 2020 je organ IP posredoval dopis št. 090-78/2019-8 z dne 3. 2. 2020, v katerem je navedel sledeče:

1. Organ za lastne potrebe (v excel tabeli) vodi evidenco oz. sezam vozil/prevoznih sredstev, ki so v lasti organa, iz katere izhaja registrska označba in znamka vozila. Ravno tako organ za lastne potrebe vodi stroške, ki se nanašajo na porabo goriva in vzdrževanje vozil. Iz teh podatkov je organ prosilcu ustvaril seznam, ki mu je bil posredovan skupaj z odločbo;

2. Organ ne razpolaga s podatkom o lastnikih osebnih avtomobilov, prevoznih sredstvih in naslovih stalnih sedežev prevoznih sredstev. Organ namreč ne zbira podatkov o lastnikih osebnih vozil;

3. Organ ne razpolaga s podatki o uporabnikih vozil in listinah dnevne uporabe pooblaščenih/uradnih oseb, ki izkazujejo podlago za uporabo prevoznih sredstev. Glede na to, da prosilec v prejšnji točki govori o osebnih vozilih, si je organ tudi to točko razlagal tako, da prosilca zanima podlaga za uporabo osebnih vozil. Organ z navedenimi podatki ne razpolaga, saj ne zbira podatkov o lastnikih osebnih vozil;

4. Organ ne razpolaga s pogodbo o zaposlitvi oz. aneksom k pogodbi za …. in vseh ostalih uslužbencev, ki so jih v so/uporabo (s pogodbo ali nalogi) dodeljena prevozna sredstva MI - v službene in druge namene, saj navedena oseba ni zaposlena pri organu. Organ tudi ne razpolaga s pogodbo, s katero bi bila uslužbencem dodeljena prevozna sredstva MI - v službene in druge namene. Organ ne razpolaga z vozili, ki so v lasti MI;

5. Organ ne razpolaga s podatki in pogodbami o zaposlitvi uslužbencev, ki uporabljajo prevozna sredstva v službene namene in uporabljajo vozila za prihode/odhode iz kraja prebivališča na kraj zaposlitve (Vožarski pot 12, Ljubljana, Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi in Langusova 4, Ljubljana). Pri organu namreč ni zaposlenih oseb, ki bi se vozile na omenjene lokacije;

6. (vloga prosilca: točka 5) Organ ne razpolaga s podatki o zasebnih vozilih uporabljenih za službene namene delavcev, ki izkazujejo pravno podlago, kraj uporabe, prevožene kilometre in stroške oz. naloge za uporabo katerihkoli prevoznih sredstev v privatni lasti in vozil v lasti MI oz. organov v sestavi. Organ ne zbira podatkov o zasebnih vozilih uslužbenca;

7. (vloga prosilca: točka 6) Organ ne razpolaga z dokumentacijo stroškov povračil prevoza zaradi prihoda/odhoda na kraj zaposlitve pooblaščenih uradnih oseb za …. IRSI, Vožarska pot 12, IRSI Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi ter Ml …. in …, saj omenjene osebe niso zaposlene pri organu. Ravno tako osebe, ki so zaposlene pri organu ne uporabljajo prevoza zaradi prihoda/odhoda na naslov Vožarska pot 12 in Grajska ulica 2;

8. (vloga prosilca: točka 7) Organ ne razpolaga s pogodbami z vzdrževalci vozil ter podatki o stroških uporabe, stroških goriva, prevoženih kilometrih, stroških vzdrževanja in servisiranja vseh vozil za leto 2017, 2018 in 2019. Organ je to točko povezal z vlogo prosilca v točki 9. in 10., kjer prosilec zahteva podatke vezane za določene osebe in za določena vozila. Omenjene osebe niso zaposlene pri organu. Organ tudi ne razpolaga z navedenimi vozili. Organ je prosilcu v tem delu poslal samo seznam skupnih stroškov za leto 2017, 2018 in 2019, za katere vodi lastno evidenco, za svoje potrebe. Organ tudi ne sklepa pogodb z vzdrževalci - za vzdrževanje vozil se izda naročilnica;

9. (vloga prosilca: točka 8) Organ ne razpolaga s sledečimi podatki: registrska označba vozil proračunskih uporabnikov, nalog za službena potovanja uslužbencev in uradnih oseb, poimenska uporaba uslužbenca in registrska označba uporabljenega vozila po dnevih uporabe, obračun stroškov, obračun obdavčljivega dela stroškov, prevoženi kilometri, dnevnice, ostali stroški in potna poročila delavcev uporabnikov po registrski številki vozila od leta 2012 naprej. Prosilec se v 9. in 10. točki vloge sklicuje na registrske označbe vozil in imena oseb, za katere potrebuje naštete podatke. Omenjene osebe in vozila organu niso poznani, zato organ z zaprošeni dokumenti ne razpolaga;

10. (vloga prosilca: točka 9) Organ ne razpolaga z dokumentacijo vezano na točko 6., 7., 8. in stroške, ki se nanašajo na obračun obdavčljivega dela stroškov za inšpektorja …., …. in …., saj omenjene osebe niso zaposlene pri organu;

11. (vloga prosilca: točka 10) Organ ne razpolaga z dokumentacijo vezano na točko 6., 7., 8. ki se nanaša na uporabo vozil z registrsko oznako LJ 25-MC, LJ 250-MP, LJ 535-F, LJ TM-697 (10.4.2019), CE EO 754, saj organ ne razpolaga z navedenimi vozili.

Organ doda, da se je v izpodbijani odloči opredelil le do tistih točk zahteve prosilca, ki se nanašajo na organ.

 

IP je, na podlagi 11. člena ZInfP, dne 21. 2. 2020, pri organu opravil ogled in camera. Na ogledu in camera je IP ugotovil, da je iz programa MFERAC mogoč izpis podatkov o službenih vozilih organa (registrska oznaka in tip vozila). Prav tako organ razpolaga s potnimi nalogi (za vozila) zaposlenih (tudi te je mogoče pridobiti iz programa MFERAC, in sicer po posameznih obdobjih), se pa v tem delu zastavlja vprašanje, na katero obdobje se zahteva nanaša. IP je na ogledu in camera vpogledal v računalniški program MFERAC in ugotovil, da je bilo zaposlenim pri organu npr. samo v letu 2018 izdanih 1246 potnih nalogov. Iz elektronske evidence potnih nalogov izhaja tudi podatek o številu prevoženih kilometrov, z vpogledom v program MFERAC pa je IP ugotovil, da ta podatek ni razviden iz samega potnega naloga, ampak je izpis teh podatkov mogoč le s pomočjo zaslonskih slik - število prevoženih kilometrov namreč izhaja iz podatkov, ki jih organ sam vnese v progam, pod potne naloge, natisne pa se jih lahko le s pomočjo zaslonskih slik, kar npr. samo za leto 2018 pomeni 1246 izpisov zaslonskih slik. Glede zahtevanih pogodb z vzdrževalci vozil je organ pojasnil, da ne sklepa pogodb z vzdrževalci vozil, saj za vzdrževanje posameznega vozila vedno izda naročilnico, ki je evidentirana tako v programu MFERAC, kot v programu Lotus Notes (iskanje je možno po posameznih obdobjih) - na leto organ izdanih cca. 60 naročilnic za vzdrževanje službenih vozil. Stroški uporabe vozil (npr. stroški vzdrževanja in servisiranja) izhajajo iz računov, izdanih/prejetih na podlagi prej omenjenih naročilnic - gre za cca. 60 računov na leto, ti pa so prav tako zavedeni v programu MFERAC in Lotus Notes. Glede stroškov goriva je organ pojasnil, da ima sklenjeno pogodbo za nakup goriva z dvema ponudnikoma, ki organu mesečno izstavljata račune za gorivo. Organ tako na leto prejme 24 računov, vezanih na porabo goriva službenih vozil. Z vpogledom v računalniški program MFERAC je IP ugotovil, da organ razpolaga tudi z nalogi za službena potovanja - npr. samo v letu 2018 je bilo izdanih 804 takšnih nalogov. Obračun stroškov izhaja iz priloge vsakega posameznega naloga za službeno potovanje – samo za leto 2018 to pomeni še dodatnih 804 dokumentov. Iz naloga za službeno potovanje in njegove priloge izhajajo tudi sledeči podatki, ki so predmet zahteve prosilca: poimenska uporaba uslužbenca, registrska označba uporabljenega vozila po dnevih uporabe, obračun stroškov, obračun obdavčljivega dela stroškov, dnevnice in ostali stroški.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Prosilec v pritožbi navaja, da posredovana listina (ustvarjen seznam) ne predstavlja zahtevanih dokumentov, prav tako pa se organ ni opredelil oz. posredoval dokumentov iz točk zahteve 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., in 11.

 

Pri pregledu izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da iz nje ni razvidno, o katerih točkah zahteve prosilca je organ sploh odločal oz. kateri deli posamezne točke zahteve prosilca so bili predmet presoje/odločanja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ le pavšalno navaja, da se »večina« točk iz zahteve prosilca nanaša na javne uslužbence, ki niso zaposleni pri organu in na službena vozila, ki niso v lasti organa, zato je predmet postopka le tisti del zahteve, ki se nanaša na organ. Organ je tako prosilcu ugodil v delu zahteve, ki nanaša na podatke o njegovih službenih vozilih (registrske številke vozil, tip vozil in končni stroški vzdrževanja vozil (gorivo, servis in vzdrževanje) za leto 2017, 2018 in 2019), te podatke pa je prosilcu posredoval v obliki na novo ustvarjenega seznama. V delu zahteve prosilca, ki se nanaša na podatke o zasebnih vozilih uporabljenih za službene namene, kraj uporabe, prevožene kilometre in stroške oz. naloge za uporabo katerihkoli prevoznih sredstev v privatni lasti, pa je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

Za namen razjasnitve dejanskega stanja je IP pri organu opravil ogled in camera, pri čemer je ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki v določenem delu ustrezajo zahtevi prosilca. Kot že zgoraj pojasnjeno, organ razpolaga s potnimi nalogi za vozila, potnimi nalogi za službena potovanja, naročilnicami in računi za vzdrževanje službenih vozil, računi za gorivo, podatki o številu prevoženih kilometrov za posamezno službeno vozilo, dnevnicah, registrskimi številkami službenih vozil ipd., vsi podatki/dokumenti pa se nahajajo v programu MFERAC in jih je možno iskati po posameznih-zahtevanih obdobjih. Prav tako je možen njihov izpis. Z vpogledom v program MFERAC je IP na ogledu in camera ugotovil, da je npr. samo za leto 2018 teh dokumentov cca. 4220, zahteva prosilca pa se nanaša na obdobje od leta 2012 naprej.

 

IP je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zahtevo prosilca obravnaval preozko, brez da bi se konkretno opredelil do vsake posamezne točke zahteve prosilca in za vsako posamezno točko zahteve presojal, ali razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Prav tako iz izpodbijane odločbe ni možno jasno razbrati, o katerih točkah zahteve prosilca je organ sploh odločal. Kot je IP ugotovil na ogledu in camera in kot izhaja iz pojasnila organa, je organ posamezne točke zahteve prosilca med seboj »združeval«, v smislu, da se zahteva prosilca nanaša izključno na, v določenih točkah omenjene posameznike, pri čemer pa iz zahteve prosilca jasno izhaja, da se posamezne točke zahteve nanašajo na vse javne uslužbence, zaposlene pri organu, v določenih točkah pa je prosilec samo še posebej izpostavil posameznike, za katere želi prejeti zahtevane podatke oz. dokumente. IP je na ogledu in camera ugotovil, da organ nedvomno razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo določenim točkam zahteve prosilca in se nanašajo na zaposlene pri organu, in sicer gre za potne naloge za vozila, potne naloge za službena potovanja, dnevnice ipd., čemur na ogledu in camera ni oporekal niti organ sam. Organ prav tako razpolaga z dokumenti (naročilnicami in računi za vzdrževanje vozil, računi za gorivo ipd.), na podlagi katerih je organ prišel do podatkov, ki jih je prosilcu posredoval na seznamu, kateremu prosilec v pritožbi oporeka. V tem delu IP poudarja, da iz zahteve in pritožbe prosilca javno izhaja, da prosilec želi prejeti vse podatke oz. vso dokumentacijo (račune, poročila, pogodbe, naloge ipd.), iz katere izhajajo določeni podatki, kar pomeni, da prosilec želi posamezne dokumente in ne le t.i. končnih podatkov, kot jih je organ prosilcu posredoval na seznamu, ki je bil priloga izpodbijane odločbe.

 

Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da organ nedvomno razpolaga z informacijami/podatki, ki v določenem delu ustrezajo zahtevi prosilca, in sicer v materializirani obliki v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, te pa je mogoče pridobiti iz programa MFERAC, in sicer po posameznih/zahtevanih obdobjih.

 

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, organ tako v ugotovitvenem postopku ni presojal obstoja vseh zahtevanih dokumentov in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov, zato je dejansko stanje ugotovil nepopolno. Temu v prid govori tudi dejstvo, da organ na ogledu in camera ni oporekal dejstvu, da razpolaga z določenimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, te pa je mogoče pridobiti iz programa MFERAC. Navedeno nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je tako privedlo do bistvene kršitve pravil postopka v skladu s 7. točko 2. odstavka 237. člena ZUP, ki je podana, če se odločbe ne da preizkusiti.

 

Na podlagi zgoraj navedenega in po pregledu izpodbijane odločbe IP ugotavlja, da slednja ne vsebuje elementov iz 1. in 2. točke 214. člena ZUP, kar pomeni, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi pravilno in popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati.

 

Po oceni IP je organ v konkretnem primeru zagrešil bistvene kršitve pravil postopka, zato je IP izpodbijano odločbo, v zavrnilnem delu, na podlagi 1. in 3. odstavka 251. člena ZUP, odpravil in v tem delu vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

Organ je dolžan pri ponovnem postopku oblikovati obrazložitev odločbe tako, da bo vsebovala vse sestavine iz 214. člena ZUP, in poleg tega upoštevati tudi navodila IP, ki sledijo v nadaljevanju te odločbe.

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje, torej konkretno, po posameznih točkah zahteve prosilca in za vsak dokument, do katerega prosilec zahteva dostop. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje kakšno od izjem iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se bo moral konkretno opredeliti, za katero zakonsko izjemo od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti. V tem primeru bo moral organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere zakonske izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti jasno navedeni vsi dokumenti, ki so predmet presoje in v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

 

Če je organu zahteva prosilca v katerem koli delu nerazumljiva/nejasna oz. če organ, glede na vrsto podatkov, ki jih vodi ne ve, oz. ne more razbrati, kateri konkretni podatki so predmet zahteve prosilca ali morebiti za katero obdobje prosilec zahteva dokumente, je organ v ponovljenem postopku prosilca dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi. Drugi odstavek 18. člena ZDIJZ namreč zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Upoštevati je namreč potrebno dejstvo, da prosilec, kot prava neuka stranka, ne more natančno vedeti, s katerimi konkretnimi podatki organ razpolaga. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. 7. člen ZUP v 2. odstavku določa, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. V 4. odstavku istega člena pa določa tudi, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. "Pomoč neuki stranki se namreč ne omejuje zgolj na dolžnost poučevanja o procesnih pravicah v upravnem postopku. Pouka o procesnih pravicah ni mogoče ločiti od pouka o materialnih pravicah, ker so prve povezane z drugimi. Zato je uradna oseba dolžna opozoriti vsakogar na možnost, da lahko uveljavi materialno pravico, kadar glede na podano dejansko stanje zve ali sodi, da ima opozorjeni podlago za uveljavitev kakšne pravice." (Sodba VS RS, št. 73/94-7). Opustitev pomoči neuki stranki pomeni kršitev pravil postopka, izdana odločba pa je zaradi tega lahko izpodbojna (251. člen ZUP). Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.

 

Organ lahko skladno z 2. odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna tudi materialne stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oz. zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen). Ob tem IP opozarja, da določbe 1. odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) - glej 16. do 18. člen. O pravilnosti in utemeljenosti zaračunanih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, glede katerih organ ugodi zahtevi prosilca, je IP že večkrat odločal (glej npr. odločbo IP, št. 090-27/2017/7 z dne 18. 4. 2017).

 

Na podlagi ugotovljenega v pritožbenem postopku je IP pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo, v skladu s 1. in 3. odstavkom 251. člena ZUP, v zavrnilnem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 - UPB5, s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka