Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 29.10.2015
Title: prosilec - Center za socialno delo Ljubljana Bežigrad
Number: 090-215/2015
Category: Ničnost
Status: Annuled


POVZETEK:

Prosilec je zahteval fotokopije določenih dokumentov na podlagi 82. člena ZUP in izkazoval svoj pravni interes za prejem dokumentov; vloženo tožbo pred sodiščem. Organ je zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ in jo zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov in določbe o "zlorabi pravice" v ZDIJZ. IP je odločbo organa izrekel za nično, saj je organ postopek vodil brez zahteve prosilca, kar je tako huda kršitev, da vodi v ničnost odločbe.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-215/2015/4

Datum: 29. 10. 2015

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 8. 2015, zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana Bežigrad, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2015-16 z dne 17. 7. 2015, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Odločba Centra za socialno delo Ljubljana Bežigrad, št. 090-1/2015-16 z dne 17. 7. 2015, se izreče za nično.

 

2.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je na organ dne 13. 7. 2015 kot vlagatelj vložil prošnjo za preslikavo oziroma fotokopijo in izročitev naslednjih dokumentov na podlagi 2. odstavka 82. člena ZUP: odločbe št. 1221-179/2013-5 (03) z dne 12. 9. 2013; odločbe št. 1221-169/2013-4 (03) z dne 10 7. 2013; odločbe št. 1221-140/2013-15 (03) z dne 4. 7. 2013; odločbe št. 1221-184/2013-3 (03) z dne 18. 7. 2013; odločbe št. 1221-174/2014-9 (09) z dne 24. 7. 2014; odločbe št. 1221-113/2014-3 (03) z dne 28. 4. 2014; odločbe št. 1221-177/2014-3 (09) z dne 24. 7. 2014; dopisa št. 1220-27/2008-36 (19); odločbe št. 1221-248/2013-35 (03) z dne 8. 4. 2014; odločbe št. 1201-166/2014-6 (09) z dne 28. 7. 2014; odločbe št. 1221-21/2014-30 (03) z dne 8. 4. 2014; odločbe št. 1221-124/2014-6(09) z dne 18. 7. 2014; odločbe št. 1221-242/2013-26 (03) z dne 26. 2. 2014 in odločbe št. 1221-38/2014-16 (03) z dne 20. 5. 2014. Prosilec je utemeljeval svojo pravno korist oz. pravni interes z dejstvom, da je pred Delovnim in socialnim sodiščem v skladu s 7. odstavkom 17.a člena ZSPJS vložena tožba zaradi presoje zakonitosti ocene delovne uspešnosti. Prosilec je navedel tudi opravilno številko, pod katero se vodi omenjena zadeva, kot dokaz pa je priložil tudi potrdilo o vložitvi tožbe ter fotokopijo 6. in 11. strani tožbe, v kateri so navedeni zadevni dokumenti.

 

Organ je na podlagi določb ZDIJZ izdal odločbo št. 090-1/2015-16 z dne 17. 7. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilca. Organ je navedel, da prosilec ni izkazal ne dejanskega pravnega interesa oz. pravne koristi ne statusa stranke v upravnih postopkih, v katerih so bili izdani zahtevani dokumenti. Organ je navedel, da zato posredovanje zahtevanih dokumentov na podlagi 2. odstavka 82. člena ZUP ni dopustno in je potrebno zahtevo prosilca v celoti zavrniti. Organ je zapisal, da je prosilec preko svoje pooblaščenke že 17. 6. 2015 naslovil zahtevo za dostop do istih dokumentov, pri čemer je organ to zahtevo zavrnil z odločbo št. 090-1/2015-13 z dne 6. 7. 2015. Zahtevani dokumenti po mnenju organa niso informacija javnega značaja, saj vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kar predstavlja izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še navedel, da je poleg tega prosilec z vsebino zahtevanih dokumentov podrobno seznanjen, zato naj bi bilo očitno, da prosilec s svojo ponovno zahtevo zlorablja svojo pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je njegova zahteva šikanoznega značaja, zato jo je treba zavrniti tudi iz razloga po 5. odstavku 5. člena ZDIJZ. V pouku o pravnem sredstvu je organ navedel, da o pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec.

 

Prosilec je dne 3. 8. 2015 vložil pritožbo zoper odločbo organa zaradi kršitev pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne oziroma napačne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilec je opozoril, da dokumentov ni zahteval kot informacije javnega značaja po ZDIJZ, saj bi v nasprotnem primeru to navedel, temveč je dokumente zahteval po 82. členu ZUP. Glede na to, da je prosilec že podal zahtevo po ZDIJZ, je jasno, da ne bi dvakrat zahteval dokumentov po isti pravni podlagi. Če pa bi to storil, bi moral organ po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP vlogo zavreči. Prosilec je izrazil mnenje, da iz njegovega zahtevka in drugih okoliščin ne izhaja nikakršna zahteva po ZDIJZ, organ pa je torej samovoljno in v prosilčevo škodo uporabil to zakonsko podlago. Prosilec je v nadaljevanju pritožbe še navajal, da je organ napačno zapisal uvod in pravni pouk v izpodbijani odločbi ter ni pravilno poučil prosilca o plačilu takse in ni pravilno vročal odločbe, poleg tega pa je navedel, da bi moral organ izdati sklep in ne odločbe. Prosilec je še navedel, da bi moral organ njegovo zahtevo obravnavati kot več različnih zahtevkov in bi nato lahko oz. moral zahtevke združiti v en postopek. Ker organ zahtevanih dokumentov ni navedel v izreku, se ne ve, na kaj se obrazložitev sploh nanaša in je zato podana kršitev iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP (odločbe se ne da preizkusiti). Prav tako je prosilec izpostavil, da izpodbijana odločba ne vsebuje obveznih sestavin, predvsem sestavin, ki bi kazale na ugotavljanje dejanskega stanja in dokaze, na katere se opira odločitev. Nadalje je prosilec navedel še razloge, zakaj meni, da bi se morala uradna oseba, ki je vodila in odločala v postopku, izločiti. V drugem delu pritožbe je prosilec obširno razložil razloge, zaradi katerih meni, da bi mu moral organ omogočiti pravico do pregledovanja in prepisovanja dokumentov po 82. členu ZUP.

 

Pritožbo prosilca je organ z dopisom z dne 18. 8. 2015, kot dovoljeno in pravočasno ter vloženo po upravičeni osebi, odstopil v obravnavo IP.

 

IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Primarno gre ugotoviti, da iz zahteve prosilca z dne 13. 7. 2015 ne izhaja, da je ta vložena na podlagi ZDIJZ. Prav nasprotno, prosilec v zahtevi izrecno navaja, zakaj ima pravni interes, da se seznani z zahtevano odločbo, v pritožbi pa je prosilec še enkrat eksplicitno poudaril, da njegova zahteva ni bila zahteva po ZDIJZ, temveč zahteva po določbah 2. odstavka 82. člena ZUP. Upoštevaje navedeno IP meni, da bi organ moral zahtevo prosilca procesno obravnavati po 82. členu ZUP. Ta v drugem odstavku določa, da ima pravico pregledovati dokumente zadeve in jih na svoje stroške prepisati ali preslikati tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. To pravno korist prosilec zatrjuje, in navaja dejstva, ki jo izkazujejo, tako v zahtevi kot v pritožbi. Če je organ zavzel stališče, da prosilec pravne koristi za posredovanje zahtevanega dokumenta ni izkazal, bi o tem moral odločiti s sklepom, zoper katerega je, v skladu z 8. odstavkom 82. člena ZUP, dovoljena posebna pritožba. Pritožbeni organ pa v tem primeru ni IP, ampak resorno ministrstvo, ki kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah zoper odločitve organa.

 

Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je organ v konkretni zadevi postopek vodil brez zahteve stranke za posredovanje informacij javnega značaja. ZUP v 128. členu določa, da sme organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, se na podlagi 4. točke 1. odstavka 279. člena ZUP izreče za nično.

 

Iz določb ZDIJZ nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca. Že v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, celotno IV. poglavje ZDIJZ (12. do 30. člen) pa ima celo naslov »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo«. ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (1. odst. 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (2. odst. 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ). V 15. členu ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon, za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (1. odst. 22. člena ZDIJZ), če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (2. odst. 22. člena ZDIJZ).

 

Ne glede na to, da po izrecni določbi 3. odst. 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratno smer – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (82. člen ZUP), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014.

 

Ob navedenem velja opozoriti, da prosilci niso dolžni materialnopravno »okvalificirati« zahteve oz. se izrecno sklicevati, na podlagi katerega predpisa uveljavljajo določeno pravico. Kljub temu je v konkretnem primeru prosilec izrecno navedel, da želi informacije po 2. odstavku 82. člena ZUP. Iz 7. člena ZUP (načelo varstva pravic stranke in varstva javnih koristi) jasno izhaja, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori, pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank pa se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Povedano drugače, v konkretnem primeru se je vlagatelj v vlogi za dostop do zahtevanega dokumenta skliceval na pravni interes in ga utemeljeval, na tem pa je vztrajal tudi v pritožbi z dne 3. 8. 2015. Zato bi organ moral njegovo zahtevo obravnavati z vidika vprašanja izkazanega pravnega interesa in o tem odločiti s sklepom, če bi njegovo zahtevo zavrnil. IP namreč šteje, da je organ seznanjen s tem, da se za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva (5. člen ZDIJZ), da pa ZDIJZ ob tem tudi ne pozna nobenih privilegiranih prosilcev (kot informacije javnega značaja je mogoče šteti le tiste informacije, ki so dostopne vsakomur oz. javnosti). Pri presoji po ZDIJZ se morebitni pravni interes prosilca za dostop do zahtevane informacije ne upošteva, osebni podatki pa upoštevaje določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ niso prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Izhajajoč iz zgoraj navedenega dejanskega stanja IP ugotavlja, da je organ vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca in da prosilec tudi naknadno ni privolil v vodenje tega postopka (ker zahteva ni bila vložena po ZDIJZ, prosilec pa se v zahtevi in v pritožbi izrecno sklicuje na pravni interes in na 2. odstavek 82. člena ZUP), zato pogoj za vodenje postopka iz 128. člena ZUP ni bil izpolnjen.

 

Upoštevaje navedeno je IP v skladu z 280. členom ZUP in na podlagi 4. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično, organ pa mora o zahtevi prosilca z dne 13. 7. 2015 odločati ponovno, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana.

 

Ker organ ni imel podlage za vodenje postopka po ZDIJZ, se IP v tem pritožbenem postopku ni ukvarjal z ostalimi navedbami v izpodbijani odločbi, ki se nanašajo na vprašanje varstva osebnih podatkov ter zlorabe pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako se IP ni spuščal v pritožbene navedbe prosilca, ki gredo v smeri, da je nepravilen uvod, izrek, pravni pouk in način vročanja, da bi se morala uradna oseba izločiti, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva itd. Ugotovljeno je namreč bilo, da je odločba nična, zaradi česar tudi načelo ekonomičnosti iz 14. člena ZUP narekuje, da ni treba ugotavljati morebitnih drugih kršitev v postopku, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijana odločba izreče za nično.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Polona Tepina, univ. dipl. prav.,            LL.M.,

svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka