Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 05.01.2021
Title: prosilec - Center za socialno delo Gorenjska
Number: 090-294/2020
Category: Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je, na podlagi ZDIJZ, zahteval kopijo odločbe, ki odloča o štipendiji za njegovega sina. Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana odločba nedvomno vsebuje osebne podatke, da pa za njihovo razkritje zakonska podlaga ne obstaja. Vsebina zahtevane odločbe namreč ne izkazuje porabe javnih sredstev, prav tako iz vsebine zahtevane odločbe ne izhaja, da bi bila ta podlaga za izplačilo javnih sredstev. IP je v pritožbenem postopku še ugotovil, da v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, ker je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi, pri čemer je že v zahtevi navedel ime in priimek posameznika, na katerega se njegova zahteva nanaša, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi mogli prekriti njegove prepoznavnosti. Na podlagi navedenega je IP zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-294/2020/2

Datum: 5. 1. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 11. 2020, zoper sklep Centra za socialno delo Gorenjska, Koroška cesta 19, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2020-31887 z dne 17. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 26. 11. 2020, zoper sklep Centra za socialno delo Gorenjska št. 090-3/2020-31887 z dne 17. 11. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 29. 9. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopije odločbe CSD o dodelitvi štipendije za njegovega sina …, ki jo je organ izdal za šolsko leto 2020/2021 konec avgusta ali začetek septembra 2020. Navedeno odločbo je zahteval kot stranka v postopku (oče) ali kot informacijo javnega značaja.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z dopisom št. 1231-26939/2020-31887/4 z dne 30. 9. 2020.  V njem je organ pojasnil, da na podlagi ZDIJZ lahko izdajo podatke o osebnem imenu upravičenca in skupnem znesku javnih sredstev, ki mu pripada. Organ je pojasnil, da je dne 28. 8. 2020, izdal odločbo št. 1231-26939/2020-31887/2 o upravičenosti do državne štipendije njegovega sina, katera pa je bila vročena zakoniti zastopnici …. Iz navedene odločbe izhaja, da v šolskem letu 2020/2021, njegovemu sinu štipendijsko razmerje miruje in se mu ne izplačuje, kar pomeni, da do državne štipendije ni upravičen, ker ne izpolnjuje kriterija za cenzus.

 

Dne 6. 10. 2020 je prosilec na organ vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje kopije odločbe št. 1231-26939/2020-31887/2, ki odloča o štipendiji za njegovega sina …, za šolsko leto 2020/2021.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z dopisom št. 090-3/2020-31887 z dne 23. 10. 2020. V njem je organ pojasnil, da  mu je na podlagi ZDIJZ že posredovali vse informacije, ki so prosto dostopne, in sicer podatek o osebnem imenu upravičenca in skupni znesek javnih sredstev, ki mu pripada, oz. v konkretnem primeru brez zneska, saj je štipendija v mirovanju in se ne izplačuje. Organ je navedel, da v vseh postopkih, ki se vodijo (ali so se vodili) pri organu in je morda prosilec bil stranka postopka, bi se mu podatki lahko posredovali, na podlagi 1. odstavka 82. člena ZUP, pri čemer bi imel kot posameznik pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oz. pravico do dostopa do osebnih podatkov, ki bi jih organ obdeloval o prosilcu in ne o drugih osebah. Organ je še navedel, da prosilec v konkretnem postopku ni bil stranka postopka, bi pa lahko pridobil zahtevane podatke, na podlagi 2. odstavka 82. člena ZUP, če izkaže pravni interes, sicer mu zahtevanih informacij ne more izdati.

 

Prosilec je dne 29. 10. 2020 odgovoril na dopis organa št. 090-3/2020-31887 z dne 23. 10.2020 in navedel, da vztraja pri pridobitvi zahtevane odločbe, na podlagi ZDIJZ. Prosilec zahteva, da mu organ posreduje navedeno odločbo, pri čemer lahko organ tudi prekrije vse osebne podatke in zneske oz. mu izda zavrnilno odločbo. Prosilec je navedel tudi pravni interes za pridobitev zahtevane odločbe.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil s sklepom št. 090-3/2020-31887 z dne 17. 11. 2020. V obrazložitvi je povzel vse zahteve prosilca in odgovore organa, ki so prosilcu že bili posredovani. Organ je navedel, da zahtevani podatki predstavljajo izjemo po 3. točki 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevo prosilca delno zavrnil in mu posredoval le informacije v delu glede podatkov o osebnem imenu upravičenca in pojasnilo, da je štipendijsko razmerje v šolskem letu 2020/2021 v mirovanju. Organ je še navedel, da je prosilca seznanil, da lahko več podatkov pridobi na pravni podlagi 82. člena ZUP, če izkaže pravni interes, vendar prosilec tega ni izkazal.

 

Dne 26. 11. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper sklep št. 090-3/2020-31887 z dne 17. 11. 2020 ( v nadaljevanju izpodbijani sklep), v kateri je navedel, da je kot oče … želel pridobiti v skladu z ZDIJZ, kopijo odločitve o upravičenosti do državne štipendije, za leto 2020/2021. Navedel je, da na podlagi izpodbijanega sklepa ne more vpogledati v odločitev o upravičenosti do državne štipendije po nobeni pravni podlagi. Obrazložitev izpodbijanega sklepa, po mnenju prosilca, ne vsebuje obrazložitve, zakaj je bila zahteva delno zavrnjena, temveč iz nje izhajajo zgolj navedene pravne podlage. Prosilec je navedel, da je zaprosil za kopijo odločitve po ZDIJZ, kasneje pa celo sam predlagal delni dostop do informacij s prekritimi osebnimi podatki, v odločbi pa se lahko črtajo tudi konkretne številke oz. zneski. Prosilec je še pojasnil, da je na podlagi poziva organa navedel tudi pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij, da pa ni bil stranka v postopku, saj ni mogel biti, ker je postopek že končan.

 

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-3/2020-31887 z dne 3. 12. 2020, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka  245. člena ZUP.

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločitev organa v celoti.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Ker je IP ugotovil, da zahtevan dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do kopije odločbe št. 1231-26939/2020-31887/2, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).  

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Izhajajoč iz zgoraj navedene definicije osebnega podatka, je IP najprej ugotovil, da zahtevana odločba nedvomno vsebuje osebne podatke, nadalje pa še, da za njihovo razkritje zakonska podlaga ne obstaja. Vsebina zahtevane odločbe namreč ne izkazuje porabe javnih sredstev, prav tako iz vsebine zahtevane odločbe ne izhaja, da bi bila ta podlaga za izplačilo javnih sredstev. Iz izreka zahtevane odločbe namreč izhaja, da štipendija v šolskem letu oz. študijskem letu 2020/21, miruje in se ne izplačuje. Ob tem IP še pojasnjuje, da ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, vendar pa je treba porabo javnih sredstev razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja javnega sektorja in njegovega razpolaganja z javnimi sredstvi in v javnem interesu. V konkretnem primeru torej ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, zato izjema od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki bi omogočala razkritje osebnih podatkov, ni podana.

 

Ker je prosilec v pritožbi navajal, da lahko organ varovane osebne podatke prekrije, je IP dalje presojal, ali je prosilcu do zahtevanega dokumenta možno odobriti vsaj delni dostop. Določbo o varstvu osebnih podatkov je namreč nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi, pri čemer je že v zahtevi navedel ime in priimek posameznika, na katerega se njegova zahteva nanaša,  zato tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi mogli prekriti njegove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014.

 

IP ob tem še dodaja, da kljub temu, da je prosilec seznanjen z osebnimi podatki posameznika, na katerega se njegova zahteva nanaša, se v postopku po ZDIJZ upravičenosti dostopa nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova prebivališča, ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahtevo konkretiziral s točno določenim posameznikom oz. konkretnim postopkom. Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

IP še pojasnjuje, da je v konkretnem primeru presojal dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi ZDIJZ, na kar se je prosilec med drugim tudi skliceval v svoji zahtevi, na podlagi katere je organ izdal izpodbijani sklep. Ob tem se IP v skladu z načelom zakonitosti ne sme in ne more opredeljevati do zahtev, vloženih na podlagi 82. člena ZUP, ker za to ni pristojen, zato se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne. Ob tem pa IP še dodaja, da odločitev, sprejeta v tem pritožbenem postopku v ničemer ne vpliva na pravico prosilca, da zahteva dokumente tudi na podlagi 82. člena ZUP, o čemer je organ dolžan odločiti s sklepom po ZUP, za pritožbo pa je pristojno resorno ministrstvo (glej osmi odstavek 82. člena ZUP).

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so bila v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ je izdal sklep namesto odločbe), da pa te niso bistvene, ker na ugotovljeno dejansko stanje in pravilnost odločitve organa v tem postopku niso vplivale. Posledično je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

 

[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.