Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 10.02.2017
Title: Prosilec - Center za socialno delo Domžale
Number: 090-15/2017
Category: Kršitev postopka, Ničnost
Status: Annuled


POVZETEK:

Prosilca sta na organ naslovila zahtevek za seznanitev s skrbniškimi poročili za njunega očeta od leta 2011 dalje, na podlagi 200. člena ZZZDR. Organ je na podlagi določb ZDIJZ izdal odločbo, s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilca. Prosilca se z odločitvijo nista strinjala, zato sta vložila pritožbo, v kateri sta zatrjevala, da sta svojo vlogo po pozivu organa dopolnila z izkazanim pravnim interesom in da bi njuni prošnji organ moral ugoditi na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP. IP je v pritožbenem postopku zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal odločbo po ZDIJZ brez zahteve prosilcev za posredovanje informacij javnega značaja (vloga ni bila vložena po ZDIJZ). Ker prosilca tudi pozneje nista izrecno ali molče v to privolila, je IP na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, odločbo organa izrekel za nično.

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-15/2017/2

Datum: 10. 2. 2017

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilca) z dne 21. 1. 2017, zoper odločbo Centra za socialno delo Domžale, Masljeva ulica 3, 1230 Domžale (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-3/2016-33 z dne 23. 12. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

1.     Odločba Centra za socialno delo Domžale, št. 090-3/2016-33 z dne 23. 12. 2016, je nična.

 

2.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilca sta na organ 3. 10. 2016 kot vlagatelja vložila zahtevek za seznanitev s skrbniškimi poročili za njunega očeta od leta 2011 dalje, na podlagi 200. člena ZZZDR. Poleg poročil sta prosila še za seznanitev z vsemi dopisi in odločitvami, ki jih je organ prejel od sodišč in drugih organov kot skrbnik njunega očeta, ter z vsemi odgovori, ki jih je organ podal sodiščem in ostalim organom. Izrecno sta zahtevala še seznanitev s prošnjami za brezplačno pravno pomoč, ki jih je organ vložil od leta 2011 dalje v korist njunega očeta.

 

Organ je na podlagi določb ZDIJZ izdal odločbo, št. 090-3/2016-33 z dne 23. 12. 2016, s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilca. Organ je navedel, da je skladno z določili 67. člena ZUP prosilcema 10. 11. 2016 posredoval poziv k dopolnitvi vloge tako, da navedeta konkretno upravno zadevo, na katero se zahtevek nanaša. Prav tako je bilo v pozivu navedeno, da naj prosilca izkažeta svojo pravno korist, če v postopku, s katerim se želita seznaniti, nimata položaja stranke v postopku. Organ je odločil, da zahtevani dokumenti niso informacija javnega značaja, saj zahtevani podatki predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je še navedel, da se zahteva za seznanitev z informacijami zavrne, saj prosilca nista izkazala neposredne pravne koristi, kar zahteva 82. člen ZUP. V pouku o pravnem sredstvu je organ navedel, da o pritožbi zoper sklep odloča Informacijski pooblaščenec.

 

Prosilca sta 21. 1. 2017 vložila pritožbo zoper odločbo organa iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi nepravilnega pravnega pouka. Prosilca sta opozorila, da sta dokumente, ki se nanašajo na njunega očeta, zahtevala na podlagi 200. člena ZZZDR, da sta svojo vlogo po pozivu organa dopolnila z izkazanim pravnim interesom in da bi njuni prošnji organ moral ugoditi na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP. Prosilca sta še dodala, da je organ njuno prošnjo nepravilno in nezakonito obravnaval kot zahtevek za dostop do informacij javnega značaja, zato je njuna pritožba utemeljena.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-3/2016-33 z dne 25. 1. 2017, odstopil v reševanje IP.

 

IP je pritožbo prosilcev kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem sta jo prosilca izpodbijala, in v mejah njunih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma navaja 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (drugi odstavek 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ). V 15. členu ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon, za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ), če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ).

 

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali zahteva prosilcev za dostop do informacij javnega značaja sploh obstaja oz. ali se je v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

 

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, je IP ugotovil, da iz zahteve prosilcev z dne 3. 10. 2016 ne izhaja, da je bila vložena na podlagi ZDIJZ. Prav nasprotno, prosilca sta v zahtevi izrecno navedla drugo zakonsko podlago (200. člen ZZZDR), ki omogoča varovancu, ki je zmožen to storiti, njegovim sorodnikom, pristojnim organom in strokovnim institucijam vložitev ugovora zoper delo skrbnika in centra za socialno delo na področju skrbništva. Če organ v fazi predhodnega preizkusa zahteve ugotovi, da ima zahteva kakšno pomembno pomanjkljivost, mora organ skladno z 18. členom ZDIJZ prosilca pozvati, da zahtevo ustrezno dopolni oz. pomanjkljivosti odpravi. In šele, če prosilec zahteve ne dopolni v roku iz prvega odstavka, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati, ravna organ skladno z 19. členom ZDIJZ, tj. s sklepom zavrže zahtevo. Organ pa je na prosilca naslovil poziv za dopolnitev vloge po 67. členu ZUP in ga pozval, naj izkaže pravno korist, če v postopku, s katerim se želi seznaniti, nima položaja stranke. IP šteje, da je organ seznanjen s tem, da se pri presoji po ZDIJZ morebitni pravni interes prosilca za dostop do zahtevane informacije ne zahteva, niti upošteva (5. člen ZDIJZ). Ugotovljeno je IP vodilo k zaključku, da je organ postopek začel in vodil po drugem predpisu (konkretno na podlagi 82. členu ZUP), zaključil pa po ZDIJZ (konkretno izdal odločbo na podlagi ZDIJZ).

 

Ob navedenem velja opozoriti tudi na določbo 7. člena ZUP (načelo varstva pravic stranke in varstva javnih koristi), iz katere jasno izhaja, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank pa se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Povedano drugače, v konkretnem primeru sta se vlagatelja v vlogi za dostop do zahtevanih dokumentov sklicevala na 200. člen ZZZDR in sorodstveno razmerje z varovancem, v dopolnitvi vloge sta utemeljevala pravni interes, na tem pa vztrajala tudi v pritožbi z dne 21. 1. 2017. Zato bi organ moral njuno zahtevo obravnavati z vidika vprašanja izkazanega pravnega interesa. Če je organ zavzel stališče, da prosilca pravne koristi za posredovanje zahtevanih dokumentov nista izkazala, bi o tem moral odločiti s sklepom, zoper katerega je, skladno z osmim odstavkom 82. člena ZUP, dovoljena posebna pritožba. Pritožbeni organ v tem primeru ni IP, ampak organ, določen z zakonom oz. stvarno pristojno ministrstvo (glej 232. člen ZUP).

 

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal odločbo po ZDIJZ brez zahteve prosilcev za posredovanje informacij javnega značaja (vloga ni bila vložena po ZDIJZ). Prosilca tudi pozneje nista izrecno ali molče v to privolila, saj sta se v dopolnitvi vloge izrecno sklicevala na pravni interes, da se seznanita z zahtevanimi dokumenti, v pritožbi pa ponovno navedla, da je organ njuno prošnjo nepravilno in nezakonito obravnaval kot zahtevek za dostop do informacij javnega značaja in da bi organ moral njuni prošnji ugoditi na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP.

 

Ker organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, je IP na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, odločbo organa, št. 090-3/2016-33 z dne 23. 12. 2016, izrekel za nično. Organ mora o zahtevi prosilcev z dne 3. 10. 2016 odločiti ponovno, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo izreče za nično.

 

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

asistentka svetovalca pri IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka