Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 12.04.2019
Title: prosilec - Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS
Number: 090-28/2019
Category: Varstvo nadzornega postopka, Mediji
Status: Sustained


POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organa ni mogoče šteti med finančne regulatorje, ki opravljajo finančni nadzor s področja finančnega sistema, na katere se nanaša predmetna določba, zato se IP posebej ni opredeljeval do pogojev, ki morata biti izpolnjena pri tej izjemi. Po uradni dolžnosti je preveril tudi, ali je podana katera druga izjema od dostopa po ZDIJZ. Ker IP ni ugotovil obstoja katere od izjem dostopa, je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane podatke.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-28/2019/16

Datum: 12. 4. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi NMS, neodvisni spletni medij, d.o.o., po …. , Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 1. 2019, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 091-3/2018/6 z dne 20. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, št. 091-3/2018/6 z dne 20. 12. 2018, odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki podatke, zoper katere izdajatelje TV programov je v letih 2017 in 2018 pričel upravni postopek v zvezi s plačilom po 38. členu Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah za leto 2017.«.

 

  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je na organ naslovil zahtevo na podlagi 45. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju: ZMed)[1] z več vprašanji v zvezi z upravnimi postopki, med drugim je zahteval podatke, zoper katere izdajatelje TV programov je organ v letih 2017 in 2018 pričel upravni postopek v zvezi s plačilom po 38. členu Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (v nadaljevanju: ZAvMS)[2] za leto 2017 (postopek, v katerem organ s pomočjo revizorja ali druge pooblaščene osebe ugotavlja prihodke).

 

Organ je prosilcu z elektronskim dopisom z dne 20. 8. 2018 odgovoril na večino vprašanj. V zvezi z vprašanjem, navedenim v prvem odstavku te obrazložitve, pa je odgovoril, da ne daje in ne komentira podatkov o odprtih upravnih postopkih. Skliceval se je na izjemo upravnega postopka iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je nato zoper zavrnilni odgovor organa vložil pritožbo z dne 31. 8. 2018, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napačno tolmačil izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s tem pa napačno uporabil materialni predpis. IP je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. 091-3/2018/6 z dne 20. 12. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi izjeme drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Navedel je, da je v ponovljenem postopku ugotovil, da prosilec zahteva dostop do podatkov iz postopkov, ki v času zahteve niso bili končani. Nadalje je navedel, da je organ na podlagi četrtega odstavka 38. člena ZAvMS pooblaščen, da v primeru utemeljenega suma, o resničnosti podatkov, v svojstvu po zakonu pooblaščenega organa, sam ali pooblaščeni revizor, vodi nadzorni postopek ugotavljanja pravilnosti sporočenih finančnih podatkov. Zavrnjeni odgovor se je v prvotnem postopku nanašal na postopke, ki še niso bili končani, in tudi v ponovljenem postopku se upošteva enako dejansko stanje (postopki v času zahteve niso končani), upoštevana izjema v ponovljenem postopku pa je drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ. Ker zavrnitev zahteve določa že omenjeni drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ, pritegnitev stranskega udeleženca v postopek ne more vplivati na odločitev organa. V skladu z navedenim tako organ stranskih udeležencev v postopek ni pritegnil. Ker gre za zakonsko določeno zavrnitev zahteve in je v predmetni zadevi nedokončan postopek zakonsko določen in kot tak zadosten razlog zavrnitve zahteve, po mnenju organa ni bilo potrebno preverjati še, ali obstaja še kateri drug razlog za zavrnitev zahteve prosilca.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 8. 1. 2019 zaradi bistvene kršitve pravil postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava (237. člen ZUP). Po njegovem mnenju očitno izhajajo odgovori na vprašanja prosilca iz konkretnih dokumentov, s katerimi organ razpolaga, kar izhaja že iz odgovora organa z dne 20. 8. 2018, zlasti pa iz odločbe IP št. 090- 190/2018/6 z dne 21. 11. 2018. Prosilec je tako prepričan, da je njegova pritožba dovoljena (deveti odstavek 45. člena ZMed). Organ je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ, saj naj bi šlo za podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, in postopki v času zahteve prosilca še niso bili končani. V skladu s 1. členom Statuta organa je ta neodvisen regulativni organ, pristojen za regulacijo in nadzor delovanja na področju elektronskih komunikacij, pošte, železniškega prometa, avdiovizualnih medijskih storitev ter za opravljanje določenih nalog na področju radijskih. In televizijskih programov. Pristojnosti organa urejajo Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)[3], ki ureja tudi organizacijo in delovanje organa, Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2)[4], ZAvMS, Zakon o železniškem prometu (ZZelP)[5] ter zakoni, ki urejajo radijski spekter. Noben predpis ne daje organu pristojnosti za finančni nadzor niti ne določa organ za regulativni organ na področju financ. Pristojnost organa po četrtem odstavku 38. člena ZAvMS ne predstavlja finančnega nadzora, ampak predstavlja zgolj pooblastilo za ugotavljanje dejanskega stanja v postopku zaračunavanja pristojbine za izvajanje nalog organa na področju avdiovizualnih medijskih storitev. Da ne gre za finančni nadzor, izhaja tudi neposredno iz tega, da ZAvMS določa le pristojnost organa, da sam ali po pooblaščenem revizorju oceni prihodek z namenom, da ocenjeni prihodek uporabi kot osnovo za obračun pristojbine. Kot ugotavljajo tudi avtorji komentarja ZDIJZ[6], povsod po Evropi obstajajo predvsem trije neodvisni finančni regulatorji - centralne banke (Banka Slovenije), regulatorji na področju finančnih instrumentov (Agencija za trg vrednostnih papirjev) in regulatorji na področju zavarovalništva (Agencija za zavarovalni nadzor). Navedene tri institucije so v 5.a členu ZDIJZ že izrecno navedene, iz zakonodajnega gradiva pa ne izhaja, kateri bi še lahko bil "drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor". IP je v odločbi št. 090-277/2017/7 z dne 12. 1. 2018 menil,  da "je zakonodajalec nadzorne postopke, ki jih je želel varovati, vezal na institucije, ki opravljajo oblastne, javnopravne naloge na področju finančnega nadzora. Zakonodajalec je sicer z navedbo »ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor« dopustil možnost, da se v okviru te izjeme varujejo tudi drugi »nadzorni postopki, ki niso našteti, če gre za »organe«, ki izpolnjujejo pogoj, da so »specializirani za finančni nadzor «v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ«. Med takšne organe je IP na primer že umestil Računsko sodišče[7]. Izmed obstoječih organov v Republiki Sloveniji bi med nadzorne organe, specializirane za finančni nadzor, lahko umestili kvečjemu še Državno revizijsko komisijo, nikakor pa ne organov, ki za finančni nadzor niso specializirani (niti zanj sploh niso pristojni niti ga dejansko ne izvajajo). Ker je organ pri odločanju uporabil napačno materialnopravno določbo, je zagrešil bistveno kršitev pravil postopka in ni sledil napotkom, ki mu jih v svoji odločbi št. 090-190/2018/6 z dne 21. 11. 2018 dal IP, in prav tako ni popolno ugotovil dejanskega stanja. Prosilec je prepričan, da v zvezi z zahtevanimi informacijami (odgovori na zastavljena vprašanja) niso podani pogoji za zavrnitev dostopa. Tudi če bi bili izpolnjeni pogoji za obstoj katere od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, pa bi moral organ odgovoriti na postavljeno vprašanje na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. V skladu z 38. členom ZAvMS so zavezanci za letno plačilo organu izdajatelji televizijskih  programov in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev. Podatki o tem, kdo so zavezanci za plačilo, so javno objavljeni na spletnih straneh organa (https://www.akos-rs.si/ra-in-tv-programi). Način izračuna plačil določa Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo[8]. V skladu z ZAvMS se pri izračunu plačila upošteva višina letnega prihodka, ki ga pridobi izdajatelj z izvajanjem televizijske dejavnosti oziroma ponudnik s ponujanjem avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, ter vrsto programa oziroma storitve. Glede na višino letnega prihodka in vrsto storitve so izdajatelji oziroma ponudniki razvrščeni v razrede, pri čemer je plačilo izdajateljev oziroma ponudnikov, ki so razvrščeni v isti razred, enako visoko. Za namen obračuna plačila mora izdajatelj oziroma ponudnik vsako leto do 31. marca obvestiti organ o višini prihodkov, ki jih pridobi izdajatelj z izvajanjem televizijske dejavnosti oziroma ponudnik s ponujanjem avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo. Če izdajatelj oziroma ponudnik ne obvesti organa o višini prihodkov, organ kot prihodek za odmero upošteva celoten prihodek izdajatelja oziroma ponudnika iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Če organ utemeljeno sumi o resničnosti podatkov, ki jih je sporočil izdajatelj ali ponudnik, na podlagi četrtega odstavka 38. člena ZAvMS sam ali po pooblaščenem revizorju, pregleda podatke in oceni prihodek. V primeru, da se sum organa o resničnosti podatkov izkaže za utemeljenega, nosi stroške pregleda podatkov in ocene prihodka izdajatelj oziroma ponudnik, v nasprotnem primeru pa stroške krije organ. Plačilo iz prvega odstavka 38. člena ZAvMS je po izrecni določbi tega zakona namenjeno kritju stroškov, ki jih ima organ z izvrševanjem svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom. Javna sredstva so ne le prihodki organov iz državnega proračuna, ampak tudi prihodki, ki jih organi prejmejo od končnih uporabnikov.[9] Prav tako niso podatki o porabi javnih sredstev le odlivi z računa organa, ampak tudi spremembe oziroma pretvorbe premoženja organa iz ene v drago obliko, bodisi odplačno bodisi neodplačno[10], pa tudi podatki o tem, da se javna sredstva niso povečala, pa bi se lahko oziroma bi se morala5. Plačila, ki jih organ (ne) obračuna in (ne) prejme po 38. členu ZAvMS oziroma jih (ne) obračuna oziroma prejme v pravilni višini, so torej podatki o porabi javnih sredstev. Podatki o tem, pri katerih zavezancih za plačilo je organ posumil v resničnost poročanih podatkov in pri katerih zavezancih ne, je torej podatek o porabi javnih sredstev, ker neposredno kaže na (ne)aktivnost organa na področju pridobivanja prave višine plačil za izvajanje svoje pristojnosti. Ali organ izvaja svoje pristojnosti po četrtem odstavku 38. člena ZAvMS, so hkrati tudi podatki o izvajanju javne funkcije. Na podlagi vsega navedenega je tako prosilec predlagal organu, da mu posreduje vsebinski odgovor na zastavljeno vprašanje, oziroma če mu odgovora ne bo posredoval, naj v skladu z 245. členom ZUP, pritožbo brez odlašanja pošlje IP v pristojno reševanje, skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve. IP pa je predlagal, da v skladu s svojimi pristojnostmi sam odloči o prosilčevi zahtevi, podredno pa, da zadevo v izpodbijanem delu vrne v ponovno odločanje. V vsakem primeru pa je zahteval povrnitev stroškov postopka po priloženem stroškovniku.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 091-3/2018/8 z dne 25. 1. 2019, poslal v odločanje IP. Ob tem je vztrajal pri navedbi, da je drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor iz 5.a člena ZDIJZ. Organ enako kot Računsko sodišče ugotavlja pravilnosti sporočenih podatkov (s pregledom dokumentov o finančnih tokovih) enako kot to izvaja Računsko sodišče. Tudi v predmetni zadevi bi Računsko sodišče na enak način ugotavljalo pravilnost zaračunavanja javne dajatve, kot to izvaja organ. Prav tako ima enaka pooblastila, tudi v petem odstavku 6. člena ZEKom-1. Na podlagi poglavja ZEKom-1 »Regulacija operaterjev s pomembno tržno močjo« od člena 95 naprej izdaja npr. odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo. Postopek izdaje take odločbe je zelo kompleksen, običajno traja dalj časa, ker agencija v skladu s svojimi pristojnostmi preverja večje količine podatkov v zvezi z obdelovanim trgom. Neločljivo so med temi podatki tudi podatki o dokumentih finančnih tokov. Seveda je preverjanje dokumentov o finančnih tokovih le del postopka izdaje take odločbe. Brez pregleda dokumentov o finančnih tokovih enega ali več operaterjev take odločbe praviloma ni mogoče izdati. Za izvajanje teh, z zakonom določenih pristojnosti, ima organ zaposlenih več strokovnjakov ekonomske stroke, po potrebi pa se vključijo še zunanji sodelavci. Organ izvaja regulacijo na določenih trgih, regulacija na kateremkoli trgu pa se v večini primerov začne in neha pri nadzoru podatkov o dokumentih finančnih tokov. Ker prosilec trdi, da organ ni organ, ki izvaja finančni nadzor, je navedel še 18.d člen ZZelP, in sicer odstavke 4, 5 in 6, ki se prav tako ne morejo izvajati brez preverjanja dokumentov o finančnih tokovih. Organ je za prerekanje trditve prosilca, da organ ni pooblaščen za finančni nadzor, navedel le del nalog, ki predstavljajo javna pooblastila za izvajanje finančnega nadzora.

Na poziv IP št. 090-28/2019/2 z dne 12. 2. 2019 je organ posredoval IP predmetne podatke. IP je nato pozval posamezne subjekte k morebitni priglasitvi stranske udeležbe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanih podatkov, v celoti.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani podatki javno dostopni ali ne. Ker se je organ skliceval na izjemo po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju opredelil najprej do te izjeme.

 

Na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ organ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop ali njeno ponovno uporabo tudi, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek. Za utemeljitev obstoja navedene izjeme morata torej biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:

- podatek mora biti pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi organ, specializiran za finančni nadzor, ter

- nadzorni postopek mora biti še v teku, oziroma če je zaključen, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.

 

Iz obrazložitve predloga člena[11] izhaja, da drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ določa posebno varstvo nadzornega postopka, ki ga vodi centralna banka, drug organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev in zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če nadzorni postopek še poteka. Postopki nadzora Banke Slovenije so predpisani predvsem z določbami Zakona o bančništvu.[12] Banka Slovenije odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojna, praviloma po postopku, določenem v Zakonu o bančništvu, razen če zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače. Subsidiarno se za postopek odločanja Banke Slovenije uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.[13] S predlagano spremembo naj bi se izvedba navedenih nadzorstvenih postopkov izrecno varovana tako, da do dokončanja postopka organu podatkov iz navedenih postopkov ni treba razkriti. Ko je postopek nadzora zaključen, pa organ lahko zavrne dostop, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.

 

Kot je mogoče ugotoviti, iz obrazložitve predloga člena ne izhaja izrecna navedba nadzornih organov, specializiranih za finančni nadzor, poleg Banke Slovenije, vendar je mogoče že iz jezikovne razlage določbe ugotoviti, da se nanaša na subjekte, ki opravljajo oblastne oziroma javnopravne naloge na področju finančnega nadzora. Po mnenju IP pa organa ni mogoče šteti med finančne regulatorje, ki opravljajo finančni nadzor s področja finančnega sistema. V skladu z določbami ZEKom-1 je organ neodvisen regulativni organ, ki izvaja naloge, določene s tem zakonom in drugimi zakoni s področja njenega delovanja ter na njihovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti, s tem pa zasleduje razvojne cilje, ki izhajajo iz strateških dokumentov Republike Slovenije s področja njegovega delovanja (1. člen in prvi odstavek 171. člena ZEKom-1). Tudi iz Statuta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije[14] nadalje izhaja, da gre za neodvisen regulativni organ, ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije[15], pristojen za regulacijo in nadzor delovanja na področju elektronskih komunikacij, pošte, železniškega prometa, avdiovizualnih medijskih storitev ter za opravljanje določenih nalog na področju radijskih in televizijskih programov (1. člen). Organ torej ureja in nadzira trg elektronskih komunikacij, upravlja in nadzira radiofrekvečni spekter v Sloveniji, opravlja naloge na področju radijskih in televizijskih dejavnosti, ureja in nadzira trg poštnih storitev in storitev železniškega prometa. Konkretneje določa naloge organa Statut v 16. členu. Poslanstvo organa je namreč zagotavljanje učinkovitega razvoja komunikacijskih omrežij in storitev v korist prebivalcev in poslovnih subjektov Slovenije, spodbujanje konkurence, zagotavljanje enakopravnega delovanja operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, izvajalcev poštnih storitev ter prevoznih storitev v železniškem prometu, zagotavljanje univerzalne storitve, upravljanje radijskega frekvenčnega spektra in številskega prostora, nadzorovanje vsebin radijskih, televizijskih programov in avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo ter varovanje pravic uporabnikov storitev.[16] Navedeno izhaja tudi iz strateških ciljev, ki jih ima organ objavljene na svoji spletni strani[17], ti so npr. zagotavljati pogoje za kakovostne storitve po primerni ceni, zagotavljati dostopnost univerzalnih storitev vsem prebivalcem Slovenije po dostopnih cenah in neodvisno od geografske lokacije, …

 

IP se tako strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da pristojnost organa po četrtem odstavku 38. člena ZAvMS ne predstavlja finančnega nadzora, ampak zgolj pooblastilo za ugotavljanje dejanskega stanja v postopku zaračunavanja pristojbine za izvajanje nalog organa na področju avdiovizualnih medijskih storitev. Kot izhaja iz predloga člena[18], je bila predmetna določba vpeljana v zakon, da ne bi prihajalo do zlorab, določa pa možnost preverjanja resničnosti posredovanih podatkov. Iz tega po mnenju IP ni mogoče potegniti relacije z Računskim sodiščem, ki ga IP šteje kot nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, kot je to storil organ.[19] Računsko sodišče je namreč že na podlagi Ustave Republike Slovenije[20] opredeljen kot najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe, kar nadalje izhaja tudi iz 1. člena Zakona o Računskem sodišču[21].

 

Organ se je skliceval tudi na določbo 18.d člena ZZelP, in sicer na odstavke 4, 5 in 6, vendar po mnenju IP tudi iz te določbe ni mogoče ugotoviti, da bi bilo mogoče organ šteti med organe, ki jih zajema določba drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Gre za pristojnosti organa kot regulatornega organa, ko odloča o pritožbah v zvezi s programom omrežja, v programu omrežja vsebovanimi merili, postopkom dodeljevanja vlakovnih poti, določanjem in zaračunavanjem uporabnine, …, Kot izhaja iz obrazložitve k predlogu tega člena[22], je namen dodatnih pristojnosti regulatornega organa zagotoviti, da pri izvajanju nalog upravljavca ne bi prihajalo do diskriminacije prevoznikov. Organ pa naj bi po tej določbi spremljal tudi spoštovanje določb o finančni preglednosti poslovanja upravljavca. Regulatorni organ je tako zaradi izvajanja nadzora nad določbami o finančni preglednosti poslovanja pristojen, da izvaja revizijo ali zahteva zunanjo revizijo, vendar ga tudi ta pristojnost po mnenju IP ne uvršča med nadzorne organe, specializirane za finančni nadzor, upoštevaje predhodne navedbe. Po mnenju IP je mogoče med nadzorne organa, specializirane za finančni nadzor šteti, poleg Banke Slovenije še Agencijo za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Računsko sodišče. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. II U 36/2018-23 z dne 20. 3. 2019.

 

Ker torej po oceni IP v obravnavanem primeru ni mogoče šteti organa med nadzorne organe, specializirane za finančni nadzor, po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ, se IP posebej ni opredeljeval do pogojev, ki morata biti izpolnjena pri tej izjemi. IP je torej ugotovil, da izjema v zvezi z nadzornim postopkom po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ ni podana, zato je po uradni dolžnosti preveril še, ali je podana katera druga izjema od dostopa po ZDIJZ, in ugotovil, da le-ta ni podana.

 

Kot že navedeno uvodoma je IP pozval poslovne subjekte, na katere se nanašajo zahtevani podatki, k priglasitvi morebitne stranske udeležbe. Na poziv IP sta se odzvala dva poslovna subjekta in priglasila stransko udeležbo, vendar nimata zadržkov, da se prosilcu omogoči dostop do zahtevanih podatkov, saj po njunem mnenju zahtevani podatki ne predstavljajo izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Eden od stranskih udeležencev je izrecno navedel, da odmera pristojbine glede na bruto dohodke že sama po sebi ne pomeni omejevanja konkurence.

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V zvezi z zahtevo zahteva prosilca za povrnitev priglašenih stroškov postopka pa je mogoče ugotoviti, da ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Obravnavani pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[23] oproščena plačila upravne takse (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – Odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16.

[2] Uradni list RS, št. 87/11 in 84/15.

[3] Uradni list RS, št. 109/12, 110/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17.

[4] Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15.

[5] Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo in 30/18.

[6] Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) s komentarjem, N. Pirc Musar in T. Kraigher Mišič, Uradni list RS, Ljubljana 2017 (komentar k 5.a členu).

[7] Odločba IP št. 090-5/2017/11 z dne 2. 3. 2017.

[8] Uradni list RS, št. 72/12.

[9] Tako npr. odločba IP št. 090-26/2015/8 z dne 20. 4. 2015.

[10] Tako npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2015  in št. I U 865/2015-16 z dne 7. 9. 2016.

[11] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki ga je Vlada določila na 52. redni seji 10. 9. 2015.

[12] Uradni list RS št. 131/06 s spremembami in dopolnitvami; ZBan-1.

[13] Prvi in drugi odstavek 330. člena ZBan-1.

[14] Uradni list RS, št. 43/18.

[15] Uradni list RS, št. 41/13 in 66/17.

[16] www.akos-rs.si/o-agenciji

[17]  https://www.akos-rs.si/o-agenciji

[18] Predlog zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki ga je določila Vlada na 146. redni seji 28. 7. 2011.

[19] Odločba IP št. 090-5/2017/11 z dne 2. 3. 2017.

[20] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[21] Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12.

[22] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu, ki ga je določila Vlada na 168. redni seji 15. 2. 2108.

[23] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.