Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 25.05.2020
Title: prosilec - Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS
Number: 090-21/2020
Category: Poslovna skrivnost, Upravni postopek, varstvo sodnega postopka
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do delne odločbe, sklepa in podatka o postopkih, ki jih organ glede predmetne zadeve še vodi. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval delno odločbo in sklep (razen v delu, v katerem ju je stranski udeleženec označil za poslovno skrivnost). Zoper odločbo organa sta se pritožila prosilec in stranski udeleženec. Prosilec je bil mnenja, da izjema varstva poslovne skrivnosti ni podana, saj gre za odločbo, ki ugotavlja kršitve zakona, stranski udeleženec pa je bil mnenja, da bi organ moral prekriti odločbo v celoti, saj del, ki ne predstavlja poslovne skrivnosti, predstavlja izjemo varstva upravnega in sodnega postopka. IP je delno sledil prosilcu in organu naložil, da prosilcu posreduje tudi tiste dele delne odločbe, ki kažejo na ugotovitve organa v nadzornem postopku. Ugotovitve organa, ki kažejo na domnevne kršitve postopka, ne morejo predstavljati izjeme poslovne skrivnosti. IP ni sledil pritožbi stranskega udeleženca glede izjeme varstva upravnega postopka, saj pogoji za obstoj navedene izjeme niso podani, saj je bil upravni postopek z izdajo odločbe zaključen. Pri odločitvi je IP opozoril tudi na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi, št. I U 1735/2018-43 z dne 27. 12. 2019, ki je poudarilo, da je »z izdajo in vročitvijo odločb upravni postopek že končan« in da »ni mogoče trditi, da bi razkritje vsebine odločbe škodovalo bodočemu ponovljenemu upravnemu postopku, torej upravnemu postopku, ki ga sploh še ni in obstaja zgolj hipotetična možnost, da bo še enkrat izveden«.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-21/2020/4

Datum:  25. 5. 2020


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 1. 2020 in o pritožbi … (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki ga zastopa …, z dne 20. 1. 2020, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, p. p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-34/2019/18 z dne 19. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 6. 1. 2020 se delno ugodi in se prva alineja 1. točke izreka odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, št. 090-34/2019/18 z dne 19. 12. 2019 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe  prosilcu posredovati fotokopijo Delne odločbe št. 06104-1/2018/34 z dne 7. 12. 2018, na način, da so razvidni sledeči podatki:
  • str. 1, v celoti,
  • str. 2, v celoti, razen v zadnjem odstavku besedilo, ki je zapisano v oklepajih v 3., 4. in 5. vrstici,
  • na str. 3, v celoti,
  • str. 4, razen besedila v odseku a) od besede »proizvoda« dalje,
  • na str. 7, v odseku b) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 8, v odseku c) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 9, v odseku č) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 11, v odseku d) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 13, v odseku e) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 14, v odseku f) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 16, v odseku g) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 17, v odseku h) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 19, v odseku i) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 20, v odseku j) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 21, v odseku k) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 23, v odseku l) besedilo med besedama »za storitev« in »za proizvod«,
  • na str. 24, v odseku m) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 26, v odseku n) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 27, v odseku o) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 28, v odseku p) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 30, v odseku r) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 31, v odseku s) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 33, v odseku š) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 34, v odseku t) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 35, v odseku u) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 37, v odseku v) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 38, v odseku z) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 40, besedilo od 15. vrstice, ki se prične z besedno zvezo »Agencija trditvam« do zaključka odstavka, ki se zaključi z besedno zvezo »ni potrebna.«,
  • na str. 41, besedilo od 12. vrstice, ki se prične z besedno zvezo »Agencija je opravila« do zaključka odstavka, ki se zaključi z besedno zvezo »tega trga.«,
  • na str. 42, besedilo od 23. vrstice, ki se prične z besedno zvezo »Agencija v postopku« do konca strani,
  • na str. 43, celotno besedilo, razen vseh številčnih podatkov v drugem odstavku besedila in tretjega odstavka, ki se začne z »Zavezanec navaja in zaključi z besedo »odločbe.«
  • na str. 44, celotno besedilo prvega odstavka,
  • na str. 45, v odseku A) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«, besedilo, ki se prične z besedno zvezo »Agencija je« in konča z besedo »ugodnost« (15.-17. vrstica v odseku A) in besedilo, ki se začne z besedno zvezo »V zvezi z navedbami« in konča z besedno zvezo »te odločbe« (23.-27. vrstica v odseku A),
  • na str. 46, tretja vrstica in četrta vrstica, ki se obe pričneta z besedo »Agencija« in končata s piko ter besedilo od 23. do 29. vrstice (ki se prične z besedo »Agencija« in konča z besedo »stroškom«, razen številčnega podatka v 26. vrstici,
  • na str. 47, besedilo od 15. do 21. vrstice (razen številčnih podatkov v 19. in 21. vrstici) in zadnji dve vrstici (razen številčnega podatka v zadnji vrstici),
  • na str. 48, besedilo od 1. do 8. vrstice in besedilo od 15. vrstice do konca strani (razen številčnih podatkov),
  • na str. 49, besedilo v 1., 2. in 7.-29. vrstici (razen številčnega podatka v 17. vrstici),
  • na str. 50, besedilo od 5.-21. vrstice,
  • na str. 51, besedilo od 3.-16. vrstice  in besedilo od 21. vrstice (ki se začne z besedno zvezo »Agencija iz« do konca strani,
  • na str. 52, besedilo v vrsticah 7., 17-23. in 32. do konca strani,
  • na str. 53, besedilo v vrsticah 1.-4.,15.-22. in 32. do konca strani,
  • na str. 54, besedilo v vrsticah 1.-29. in zadnja vrstica na strani,
  • na str. 55, besedilo v vrsticah 1.-16 in 31. do konca strani,
  • na str. 56, celotno besedilo razen številčnega podatka v 1., 4. in zadnji vrstici,
  • na str. 57, celotna tabela, prvi odstavek pod tabelo in v odseku b) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 60, v odseku e) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 60, v odseku j) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 64, v odseku m) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 65, v odseku p) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 67, v odseku š) besedilo med besedama »preverjanje« in »za proizvod«,
  • na str. 68, v odseku u) besedilo med besedama »preverjanje« in »proizvoda«,
  • na str. 70, besedilo v 2., 3., 4. in 5. odstavku,
  • str. 71 v celoti.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 20. 1. 2020 zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, št. 090-34/2019/18 z dne 19. 12. 2019, se zavrne v celoti.
  1. Zahteva prosilca in zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je v vlogi z dne 3. 9. 2019 organ na podlagi določb ZDIJZ prosil za posredovanje naslednjih listin oziroma informacij:

  • delne odločbe št. 06104-1/2018/34 z dne 7. 12. 2018,
  • sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06104-1/2018/70 z dne 6. 3. 2019,
  • podatka o tem, za katero obdobje nadaljuje organ z izvajanjem ERT testov, posameznih številk teh postopkov ter informacijo o tem, kdaj organ pričakuje, da bo v posameznem postopku izdal odločitev,
  • podatka o tem, ali je organ vodil oziroma ali še vedno vodi kakršenkoli (drug) postopek preverjanja izvajanja obveznosti zavezanca družbe ... iz odločbe številka 38244-1/2017/29 (»3a«) in odločbe številka 38244-2/2017/19 (»3b«).

 

Organ je zahtevo prosilca prvotno zavrnil z odločbo št. 090-34/2019/5 z dne 1. 10. 2019, prosilec pa je zoper odločbo organa dne 24. 10. 2019 vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku izdal odločbo št. 090-248/2019/3 z dne 14. 11. 2019, s katero je pritožbi prosilca ugodil, odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

Organ je dne 19. 12. 2019 izdal odločbo št. 090-34/2019/18, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, tako da mu je omogočil dostop do delne odločbe št. 06104-1/2018/34 z dne 7. 12. 2018 in sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06104-1/2018/70 z dne 6. 3. 2019, na način, da je prekril dele dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti in osebne podatke, kot jih je označil stranski udeleženec. Zahtevo prosilca za dostop do podatka o tem, za katero obdobje nadaljuje organ z izvajanjem ERT testov, posameznih številk teh postopkov ter informacijo o tem, kdaj organ pričakuje, da bo v posameznem postopku izdal odločitev in podatka o tem, ali je organ vodil oziroma ali še vedno vodi kakršenkoli (drug) postopek preverjanja izvajanja obveznosti zavezanca družbe ... iz odločbe številka 38244-1/2017/29 (»3a«) in odločbe številka 38244-2/2017/19 (»3b«), je organ zavrnil.

 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe  je organ navedel, da je glede dokumentov navedenih pod 1. točko izreka v celoti sledil stranskemu udeležencu, ki je v obeh zahtevanih dokumentih ustrezno označil dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali osebne podatke. Organ je ugotovil, da delna odločba vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost skladno s predloženim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti družbe …. Družbi bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda in bi lahko imeli vpliv tako na tržni kot tudi na konkurenčni položaj družbe. Gre za tržno občutljive podatke o proizvodih in stroških v zvezi s temi proizvodi, te informacije pa niso splošno znane in dosegljive drugim osebam, prav tako pa imajo tržno vrednost, saj bi njihovo razkritje škodovalo poslovnim interesom stranskega udeleženca. V odločbi so tudi prekriti osebni podatki, za katere ni pravne podlage, da se razkrijejo. V zvezi z 2. točko izreka je organ zahtevo zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva upravnega postopka. Zahteva se namreč nanaša na postopek nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti gospodarske ponovljivosti. Pooblaščena oseba organa v tovrstnih inšpekcijskih postopkih ugotavlja ustreznost veleprodajnih cen po njihovi vsakokratni objavi v vzorčni ponudbi, pri čemer od stranke zahteva predložitev podatkov o stroških za preteklo poslovno leto ter druge informacije in podatke, potrebne za izvedbo preskusa ERT, ki obsegajo njegove lastne podatke in stroške. Poleg obstoja upravnega postopka je organ glede drugega kriterija navedel, da bi razkritje podatkov ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ta ne bi mogla izvesti oz. bi bila njihova izvedba povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Razkritje dokumentov pred dokončanjem inšpekcijskega postopka, tudi zaradi vpletenih več konkurentov na upoštevnih trgih 3a in 3b, lahko vpliva na izvedbo inšpekcijskega postopka. Dejansko stanje v takšnih primerih še ni dokončno ugotovljeno, v teku je pridobivanje podatkov in morebitnih dokazov. Če bi se javnost seznanila z informacijo o tem, ali se že vodijo inšpekcijski postopki in za katero obdobje (oz. za katero obdobje se bo izvajal ERT test) bi to škodovalo izvedbi samega inšpekcijskega postopka. Test ERT predstavlja preverjanje ekonomske ponovljivosti produktov zavezanca in predstavlja primerjavo med venami oz. pripadajočimi stroški veleprodajnih produktov ter cenami in stroški izbranih maloprodajnih produktov, na način, da cena veleprodajnih ne sme biti višja od cen maloprodajnih. Primerjava se opravi na način, da se analizira finančne in računovodske podatke, ki jih mora predložiti in inšpektorju ustrezno obrazložiti zavezanec. Prezgodnje razkritje bi imelo negativen vpliv na pravilno ugotovitev dejanskega stanja, na zakonitost in pravilnost inšpekcijske odločbe, zavezanec bi lahko prilagodil svoje delovanje in dokumentacijo, da način, da bi se ERT test zanj končal ugodno. S tem bi izigral namen inšpekcijskega nadzora, ki je v tem, da se ugotovijo morebitne nepravilnosti. Organ tudi glede tega, ali vodi kakšne druge postopke preverjanja izvajanja obveznosti družbe .... iz v zahtevi citiranih odločb ocenjuje, da prosilec do podatkov ni upravičen zaradi obstoja izjeme varstva upravnih postopkov iz istih razlogov, kot so bili navedeni zgoraj. Gre namreč za podatke o morebitnih odprtih inšpekcijskih upravnih postopkih, ki se nanašajo na preverjanje izvajanja obveznosti zavezanca iz regulatornih odločb, razkritje takšnih podatkov pa bi škodovalo nadaljnji izvedbi konkretnih inšpekcijskih postopkov. Ogroženo bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja, zbiranje dokazov, izničen bi bil namen inšpekcijskega postopka.

 

Zoper odločbo organa je dne 6. 1. 2020 vložil pritožbo prosilec. V pritožbi je navedel, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita in da IP predlaga, da odločbo odpravi in prosilčevi zahtevi ugodi v celoti in prosilcu prizna stroške pritožbenega postopka. Prosilec navaja, da je organ vsebino dokumentov prekril praktično v celoti, s tem pa sta posredovani listini za prosilca brez vsakršnega pomena, saj mu s pridobitvijo dokumentov v takšni obliki ni bil omogočen dostop do zasledovanih informacij javnega značaja. Organ je prekril celotne sklope posredovanih listin, prosilcu pa je omogočil dostop le do nevsebinskih delov odločb (npr. podatke o strankah, št. in datum odločbe, uporabljena zakonodaja, naslovi posameznih delov in točk znotraj obrazložitve). S tem je organ zlorabil določbo 7. člena ZDIJZ na način, da je zahtevi prosilca formalno ugodil, posredoval pa zgolj ogrodje zahtevanih odločb. Izjemo bi morala ugotoviti tudi pooblaščena oseba organa, organ sam pa je navedel, da je sledil označbi stranskega udeleženca ter ni opravil presoje glede vprašanja, ali je ocena stranskega udeleženca skladna z ZDIJZ. Organ s pavšalno, enovrstično obrazložitvijo ni ponudil uvida v razloge za sprejeto odločitev, zato njegovi zaključki niso preverljivi, prav tako pa niso izkazani »onkraj dvoma«, kot velja za dokazni standard izjem po ZDIJZ. Iz obrazložitve odločbe tudi ne izhaja, ali podatki predstavljajo poslovno skrivnost skladno z Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS). Iz odločbe ni mogoče razbrati, na kakšen način je organ ugotovil, da prekrite informacije izkazujejo tržno vrednost in kakšna naj bi ta sploh bila. Prav tako je neizkazano, ali je stranski udeleženec o določitvi poslovne skrivnosti seznanil osebe, ki prihajajo v stik s to informacijo. Poleg tega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Inšpekcijska odločba, s katero organ odloča o kršitvah zakona oz. dobrih poslovnih običajev, torej ne more predstavljati poslovne skrivnosti. V zvezi z drugo točko izreka izpodbijane odločbe prosilec oporeka zatrjevani izjemi varstva upravnega postopka. Navaja, da je zahteval zgolj podatke, ali organ izvaja določene teste oz. vodi določene postopke, ni pa zahteval vsebinskih informacij o teh postopkih. Posledično sploh ne zahteva podatka, ki bi bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, saj zahtevani podatki ne predstavljajo zatrjevane izjeme. Poleg tega pa organ ni uspel prepričljivo pojasniti, kako naj bi razkritje teh podatkov škodovalo izvedbi upravnih postopkov. Prosilcu ni jasno, kako bi razkritje odgovorov na zastavljena vprašanja ogrozilo izvedbo teh postopkov, saj organ prosilcu ne bi dal podatkov o dejanskem stanju v postopkih ali kakršnihkoli vsebinskih ugotovitvah, na podlagi katerih bi prosilec lahko škodoval izvedbi postopka. Prosilec je priglasil stroške postopka.

 

Organ je dne 9. 1. 2020 stranskemu udeležencu poslal poziv na izjasnitev o pritožbi prosilca. Stranski udeleženec je dne 17. 1. 2020 podal odgovor na pritožbo. V odgovoru je navedel, da ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam prosilca, da je organ nekritično sledil stranskemu udeležencu in ni ustrezno obrazložil izjeme varstva poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec je namreč, na podlagi poziva, organu posredoval nezaupno različico delne odločbe in sklepa o izvršbi, pri čemer je navedel, da prekriti deli predstavljajo bodisi poslovno skrivnost bodisi osebne podatke fizičnih oseb. Stranski udeleženec se je tudi skliceval na sklep uprave o določitvi poslovne skrivnosti z dne 17. 1. 2019 in 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti, pri čemer je tudi navedel, zakaj meni, da podatki glede na 2. člen ZPosS predstavljajo poslovno skrivnost. Prosilec oporeka tudi navedbi, da iz odločbe ne izhaja, da predstavljajo podatki poslovno skrivnost v skladu z ZPos in povzema navedbe organa, s katerimi se je ta skliceval na 2. člen ZPosS in ga v nadaljevanju tudi razčlenil in apliciral na podatke iz delne odločbe in sklepa. Stranski udeleženec še dodaja, da v času izdaje in prejema delne odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe, ZPosS ni bil niti še sprejet, niti objavljen ali začel veljati, zato se uporablja 39. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, ki so določeni s pisnim sklepom družbe. Glede navedb, da gre za informacije o kršitvah zakona, stranski udeleženec primarno izpostavlja, da sklep o dovolitvi izvršbe ne predstavlja inšpekcijske odločbe in ne ugotavlja morebitnih kršitev zakona, temveč zgolj ugotavlja izvršljivost upravne odločbe in dovoljuje prisilno izvršbo le-te. Prav tako prekriti podatki ne predstavljajo informacij o kršitvi zakona (te predstavlja, če že, zlasti izrek in uvodni del delne odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe, ki sta v večjem delu razkrita), ne pa tudi konkretni podatki o stroških in prihodkih stranskega udeleženca. V zvezi z drugo točko izreka izpodbijane odločbe stranski udeleženec pritrjuje ugotovitvam organa glede obstoja izjeme varstva upravnega postopka. Hkrati še izpostavlja, da bi lahko organ zahtevo prosilca zavrnil tudi na podlagi tega, ker ni izpolnjen kriterij materializirane oblike. Organ namreč ni dolžan pripravljati odgovora na vprašanje, ZDIJZ pa se ne razteza na pojasnila in razlage, zato organ ni dolžan odgovarjati na vprašanja prosilca. Stranski udeleženec je priglasil tudi stroške postopka.

 

Stranski udeleženec je dne 20. 1. 2020 vložil tudi pritožbo na izpodbijano odločbo. V zvezi s 1. točko izreka navaja, da je odločba nepravilna in nezakonita. Organ se namreč v odločbi ni opredelil do primarnega zahtevka stranskega udeleženca, da se dostop do  dokumentov zavrne v celoti zaradi izjeme varstva upravnega ali sodnega postopka. Organ v ničemer ni pojasnil, zakaj preostali deli dokumentov ne predstavljajo izjeme, ki jo je stranski udeleženec primarno zatrjeval. Odločitev je nenavadna tudi z vidika tega, da je organ dostop do celotnih dokumentov zavrnil s prvo odločbo z dne 1. 10. 2019. Odločba torej ne vsebuje razlogov, zakaj kateremu od zahtevkov stranke ni bilo ugodeno in je povsem prezrl navedbe stranskega udeleženca glede uporabe izjeme varstva upravnega oz. sodnega postopka, zaradi opustitve obravnave teh navedb pa je organ zmotno uporabil materialno pravo. Stranski udeleženec v nadaljevanju znova pojasnjuje, zakaj je uporaba teh izjem v predmetni zadevi utemeljena, pri čemer primarno navaja, da postopek še ni zaključen, saj je bil zoper delno odločbo sprožen upravni spor. Posledično je zaradi obstoja upravnega spora podana tudi izjema varstva sodnih postopkov. Stranski udeleženec je v postopku priglasil tudi stroške postopka.

 

Organ je pritožbi prosilca in stranskega udeleženca, kot dovoljeni, pravočasni in vloženi po upravičeni osebi, odstopil IP v pristojno reševanje, z dopisom št. 090-34/2019/22 z dne 23. 1. 2020, na podlagi poziva IP št. 090-21/2020/2 z dne 27. 1. 2020, pa je z dopisom št. 090-34/2019/25 z dne 31. 1.2020 IP odstopil tudi dokumente, ki so predmet zahteve prosilca in manjkajoče dokumente iz upravne zadeve dostopa do informacij javnega značaja.

 

Pritožba prosilca je delno utemeljena.

 

Pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena.

 

IP je pritožbi prosilca in stranskega udeleženca kot pravočasni, dovoljeni in vloženi po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec in stranski udeleženec izpodbijata in v mejah njunih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

1. Glede pritožbe v delu, ki se nanaša na dostop do delne odločbe št. 06104-1/2018/34 z dne 7. 12. 2018

 

Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval delno odločbo na način, da je v celoti prekril dele, ki jih je stranski udeleženec označil za poslovno skrivnost. Na odločitev organa se je pritožil prosilec, ki je zatrjeval, da prekriti deli ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti. Pritožil se je tudi stranski udeleženec in zatrjeval, da deli odločbe, ki jih organ ni prekril, predstavljajo izjemo varstva upravnega postopka in izjemo varstva sodnega postopka.

           

    1. Glede izjeme poslovne skrivnosti

 

IP primarno ugotavlja, da je bila predmetna delna odločba izdana v času, ko Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS)  še ni bil sprejet, zato je za presojo izjeme poslovne skrivnosti treba upoštevati določbe o poslovni skrivnosti takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

 

Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti je torej urejal ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka citiranega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD-1 je tako IP v obravnavanem primeru najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti. Kot izhaja iz pravne teorije, se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu. Poslovni subjekt je namreč tisti, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, zato ima tudi vedenje, koliko bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu.

 

V zvezi s presojo subjektivnega kriterija v konkretnem primeru je IP tako ugotovil, da je stranski udeleženec obstoj le-tega pri predmetni delni odločbi izkazal. Iz predložene dokumentacije namreč izhaja, da je stranski udeleženec dne 17. 1. 2019, na podlagi 39. člena ZGD-1, sprejel sklep, s katerim je Delno odločbo AKOS št. 06104-1/2018/34 z dne 7. 12. 2018 označil kot poslovno skrivnost, in sicer v prekritih delih dokumenta; navedena zaupnost pa velja zoper vse subjekte. Posledično so izpolnjeni pogoji za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju.

 

Ne glede na navedeno pa je IP ugotovil, da je stranski udeleženec kot poslovno skrivnost označil tudi tiste dele odločbe, ki jih skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne bi smel. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 namreč določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Na podlagi teh določb se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke o kršitvi zakona. Predmetna delna odločba je nastala v postopku nadzora v zvezi z izvajanjem obveznosti iz c) alineje 16. točke odločbe AKOS št. 38244-1/2017/29 z dne 5 12. 2017 (t. i. regulatorna odločba), na upoštevnem trgu 3a »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji«. Glede na to, da gre za odločbo, s katero je organ izvedel nadzorni postopek nad stranskim udeležencem, predmetna odločba ne more predstavljati poslovne skrivnosti v delih, v katerih gre za ugotovitve organa o kršitvah zakona, ne glede na to, da je stranski udeleženec tudi ugotovitve organa označil kot svojo poslovno skrivnost.

 

IP opozarja, da stranski udeleženec kot poslovne skrivnosti ni označil zgolj podatkov, ki predstavljajo tržno in konkurenčno prednost stranskega udeleženca, temveč je kot poslovno skrivnost označil tudi dele upravne odločbe, ki ugotavlja kršitve zakona, kot tudi dele odločb, ki predstavljajo pojasnila organa, postopanje organa, pripombe in ugotovitve. V tem delu je pravica stranskega udeleženca do varstva poslovne skrivnosti omejena tudi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Ugotovitve organa in obrazložitev upravne odločbe, ki poda dejanski in pravni okvir ugotovitvam organa, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, saj gre za javnopravno delovanje organa, in sicer na področju, ki ga tretji odstavek 39. člena ZGD-1 izključuje iz dometa varstva poslovne skrivnosti. IP na tem mestu še pojasnjuje, da je predmet zahteve prosilca upravna odločba, za katero veljajo določbe o obliki in sestavnih delov (XIII. poglavje ZUP). 214. člen ZUP določa, da mora obrazložitev odločbe obsegati med drugim tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (tretja točka prvega odstavka), razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (peta točka prvega odstavka) in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (šesta točka prvega odstavka). Obrazložitev organa in opredelitev razlogov, ki so bili ključni za sprejeto odločitev, zato ne more biti poslovna skrivnost stranskega udeleženca. Postopki ugotavljanja kršitev zakona so namreč postopki, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v javnem interesu, zato ne zadevajo samo organa in udeleženih strank, temveč predstavljajo odločbo, ki je bila izdana v javnem interesu; dejstva, ugotovljena v taki odločbi, tako ne morejo biti v celoti označena kot poslovna skrivnost posamezne stranke postopka. IP je kot poslovno skrivnost upošteval tiste številčne podatke iz obrazložitve, ki predstavljajo vhodne podatke zavezanca, ne pa tudi tistih številčnih podatkov, ki predstavljajo preračune agencije in utemeljujejo kršitve zakona.

 

IP zato ni sledil organu v delu, v katerem je ta prosilcu v celoti zavrnil dostop do predmetne odločbe, saj je ugotovil, da je treba dele odločbe, ki se nanašajo na ugotovitve organa o kršitvi zakona in tiste, ki predstavljajo javne podatke, razkriti na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. IP je pritožbi prosilca glede dostopa do predmetne odločbe tako delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje dokument na način, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

    1. Glede izjeme varstva upravnega postopka

 

Stranski udeleženec je v svoji pritožbi izpostavil vprašanje, ali je organ odločil pravilno, s tem ko je prosilcu deloma ugodil glede dostopa do delne odločbe. Po mnenju stranskega udeleženca je takšna odločba nepravilna in nezakonita. Organ se namreč v izpodbijani odločbi ni opredelil do primarnega zahtevka stranskega udeleženca, da se dostop do dokumentov zavrne v celoti, zaradi izjeme varstva upravnega ali sodnega postopka.

 

IP je v nadaljevanju presojal, ali je organ ravnal pravilno, ko je odločil, da se določeni deli delne odločbe posredujejo prosilcu, ali bi bil dolžan v tem delu zahtevo prosilca zavrniti na podlagi 7. (oz. 8.) točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. zaradi izjeme varstva upravnega (oz. sodnega) postopka.

 

Po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

 

Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Z izdajo odločbe oz. upravnega akta je to razmerje tudi oblikovano. V konkretnem primeru gre za odločbo, izdano v upravnem postopku po 224. členu ZEKom-1 in za sklep, izdan v upravnem postopku po 290. in prvem odstavku 298. člena ZUP, v povezavi s predhodno navedeno odločbo. V prvem postopku organ izvaja postopek nadzora fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve. Če agencija pri nadzoru fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, ugotovi nepravilnosti pri izvajanju določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov in posamičnih aktov ali ukrepov, ki jih sama sprejema, te osebe o tem pisno obvesti in jim da možnost, da se o zadevi izrečejo v razumnem roku. Odločba, izdana v postopku nadzora, vsebuje ukrepe in razloge za odpravo nepravilnosti ter razumen rok za izpolnitev naloženih ukrepov. Navedeno pomeni, da so bile zahtevane informacije sestavljene zaradi upravnega postopka v smislu obravnavane določbe ZDIJZ, iz česar izhaja, da je prvi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen.

 

Drugi pogoj za opredelitev te izjeme predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrniti, če bi razkritje škodovalo izvedbi postopka, pri čemer je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno. Ker je po zakonu edina upoštevanja vredna škodna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo upravnega postopka, a contrario to pomeni, da po njegovem dokončanju, dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga in bi morali biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti in vse informacije iz takšnega postopka[1]. Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Te določbe se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice, ki bi z razkritjem dokumenta nastale za izvedbo konkretnega upravnega postopka. Iz obveznosti vsakokratne uporabe škodnega testa torej izhaja logična posledica, da se dostop do nekega dokumenta na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko v celoti zavrne zgolj v času, ko upravni postopek še traja, saj razkritje podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi postopka, ki je že končan, ne more škodovati izvedbi postopka.

 

Presojana odločba je nastala pri organu v okviru postopka nadzora po 224. členu ZEKom-1, zoper katerega je bil sprožen upravni spor, ki še ni zaključen. Upravni postopek je bil z izdajo in vročitvijo odločbe in sklepa že končan, dokumenta sta dokončna in zgolj zaradi tega, ker je bil v času vložitve zahteve v teku upravni spor zoper odločbo, ni mogoče trditi, da bi razkritje škodovalo izvedbi sicer končanega upravnega postopka. Zgolj dejstvo, da odločba še ni pravnomočna, ne more vnaprej voditi v odločitev, da se dostop do zahtevanih informacij zavrne v celoti. Ob tem je treba izkazati tudi škodo, ki bi z morebitnim razkritjem zahtevanih dokumentov lahko nastala izvedbi samega postopka, pri čemer mora razkritje ogroziti izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami[2]. Prav tako na odločitev o zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij ne more voditi dejstvo, da je bila izdana delna odločba. Po 219. členu ZUP lahko pristojni organ, kadar se lahko odloča o kakšni zadevi po delih oz. po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih. Delna odločba je predvidena za primere, ko je del postopka ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, primernost (ali t.i. "zrelost") za odločitev pa pomeni, da je popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Takšni odločbi pravimo delna odločba in velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. Če del postopka ni ločljiv od preostalega dela, organ delne odločbe sploh ne sme izdati. Prav tako sama možnost odprave upravnega akta in vrnitve v ponovno odločanje, pri čemer bi bilo morda treba izvesti nov ugotovitveni postopek, po mnenju IP ne predstavlja konkretno grozeče nevarnosti za izvedbo postopka. Navedeno stališče je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 1735/2018-43 z dne 27. 12. 2019, ki je poudarilo, da je »z izdajo in vročitvijo odločb upravni postopek že končan« in da »ni mogoče trditi, da bi razkritje vsebine odločbe škodovalo bodočemu ponovljenemu upravnemu postopku, torej upravnemu postopku, ki ga sploh še ni in obstaja zgolj hipotetična možnost, da bo še enkrat izveden«. IP je ocenil, da v konkretnem primeru obstoj škode za izvedbo konkretnega postopka ni izkazan, s čimer ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nenazadnje je izjemo varstva upravnega postopka zatrjeval zgolj stranski udeleženec, organ, ki pa je postopek vodil in lahko najbolj oceni, ali bi lahko (njegovemu) postopku nastala škoda, te izjeme sploh ni zatrjeval. Izjema varstva upravnega postopka je primarno namenjena predvsem temu, da lahko organ zaščiti informacije iz postopka, ki je še v teku in ki ga v primeru razkritja informacij ne bi mogel ustrezno zaključiti. Že samo dejstvo, da organ sam te izjeme v konkretnem postopku sploh ni zatrjeval, pritrjuje temu, da navedena izjema ni podana. Pri obstoju izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč izkazuje škoda, ki bi nastala izvedbi postopka in ne škoda, ki bi nastala udeležencem postopka. Tovrstno škodo lahko kredibilno oceni organ, ki vodi postopek in ne stranka, ki je udeležena v postopku. Primarno dokazno breme za uporabo te zakonske izjeme za dostop do informacije javnega značaja je najprej na zavezancu in za njim na pritožbenem organu.

 

IP je zaključil, da izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana, zato je pritožbo stranskega udeleženca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP zavrnil, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

 

    1. Glede izjeme varstva sodnega postopka

 

Prav tako je neutemeljeno sklicevanje stranskega udeleženca na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno podana dva pogoja (1.) da gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in (2.) bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

 

Upravni spor je glede na Zakon o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06 in nasl., v nadaljevanju ZUS-1) vrsta sodnega postopka, v katerem se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru gre za odločbo, izdano v nadzornem postopku organa, zoper katero je bila po navedbah stranskega udeleženca vložena tožba na Upravno sodišče in tako postopek še ni pravnomočno zaključen. Iz navedenega torej izhaja, da je bil zahtevan dokument pridobljen v zvezi z upravnim sporom, ki spada med sodne postopke. IP je v nadaljevanju preverjal, ali je izpolnjen tudi drugi od pogojev, da je navedena izjema varstva sodnega postopka podana.

 

IP ob tem pojasnjuje, da drugi pogoj za opredelitev izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti le, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka. IP ugotavlja, da je namen varstva sodnega postopka varstvo pravilne in zakonite izvedbe sodnega postopka, torej, da se v postopku pravilno ugotovi dejansko stanje, da se zavarujejo dokazi, nemoteno zaslišijo priče, ne pa varstvo interesov strank sodnega postopka. V skladu z utečeno prakso IP se posledično na navedeno izjemo lahko sklicuje le organ, ki postopek vodi, varstvu interesov strank pa so namenjene druge izjeme po ZDIJZ (npr. varstvo poslovne skrivnosti, ki je bila predmet presoje te odločbe že zgoraj, varstvo osebnih podatkov,…). Ker se organ v izpodbijani odločbi na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni skliceval, je IP v nadaljevanju presojal, ali je izjema varstva izvedbe konkretnega sodnega postopka podana glede na navedbe, s katerimi stranski udeleženec utemeljuje obstoj te izjeme.

 

IP ugotavlja, da stranski udeleženec v pritožbi ne utemeljuje konkretne škode za izvedbo postopka v upravnem sporu, ki bi lahko nastala ob razkritju, kar bi zadoščalo za utemeljitev drugega pogoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj glede navedene izjeme zgolj poudarja, da je upravni spor še v teku, razkritje pa bi ogrozilo ugotavljanje dejstev. Takšne pavšalne navedbe stranskega udeleženca glede nastanka škode sodnemu postopku niso utemeljene, zato v konkretnem primeru ni izpolnjen drugi pogoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je zaključil, da izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana, zato je pritožbo stranskega udeleženca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP zavrnil, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

 

2. Glede pritožbe v delu, ki se nanaša na dostop do sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06104-1/2018/70 z dne 6. 3. 2019

 

Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval sklep na način, da je v celoti prekril dele, ki jih je stranski udeleženec označil za poslovno skrivnost. Na odločitev organa se je pritožil prosilec, ki je zatrjeval, da prekriti deli ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti. Pritožil se je tudi stranski udeleženec in zatrjeval, da deli odločbe, ki jih organ ni prekril, predstavljajo izjemo varstva upravnega postopka in izjemo varstva sodnega postopka.

           

    1. Glede izjeme poslovne skrivnosti

 

IP se glede splošnega opisa in opredelitve izjeme poslovne skrivnosti v izogib ponavljanju sklicuje na točko 1.1. te odločbe. Dalje IP poudarja, da subjektivni kriterij glede Sklepa o dovolitvi izvršbe neposredno ni podan. Iz predložene dokumentacije namreč izhaja, da je stranski udeleženec dne 17. 1. 2019, na podlagi 39. člena ZGD-1 sprejel sklep, s katerim je Delno odločbo AKOS št. 06104-1/2018/34 z dne 7. 12. 2018 označil kot poslovno skrivnost, in sicer v prekritih delih dokumenta; navedeni sklep pa ne omenja Sklepa o dovolitvi izvršbe. Vendar glede na to, da se sklep o dovolitvi izvršbe nanaša na dovolitev izvršbe zoper Delno odločbo, ki jo je stranski udeleženec ustrezno označil po subjektivnem kriteriju, navedeni sklep pa dele delne odločbe povzema, je IP štel, da se subjektivni kriterij razteza tudi na dele Sklepa o dovolitvi izvršbe, ki povzemajo samo delno odločbo organa.

 

IP dalje ugotavlja, da je izvršba vrsta upravnega postopka, ki se uvede po uradni dolžnosti in s katerim organ ugotovi, ali je zavezanec pravilno izpolnil naložene obveznosti in s katerim zagotovi, da se izdana odločba tudi izvrši. Ne gre torej za akt, v katerem bi se ugotavljalo kršitve zakona, temveč gre za akt, s katerim se zagotovi izvršitev izdane odločbe. Posledično ne gre za akt, s katerim bi organ ugotavljal kršitve zakona, zato glede navedenega dokumenta ne pride v poštev določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1.

 

IP je posledično odločil, da je organ odločil pravilno, s tem ko je sledil stranskemu udeležencu in je prekril podatke, ki jih je slednji določil za svojo poslovno skrivnost. Pritožba prosilca se zato v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, zavrne kot neutemeljena.

 

    1. Glede varstva upravnega in sodnega postopka

 

V izogib ponavljanju in ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), se IP v tem delu v celoti sklicuje na ugotovitve iz točke 1.2. in 1.3. te odločbe, saj smiselno enako veljajo tudi za presojo dostopa do Sklepa o dovolitvi izvršbe.

 

  1. Glede pritožbe v delu, ki se nanaša na dostop do podatka o tem, za katero obdobje se nadaljuje izvajanje ERT testov, posamezne številke teh postopkov in informacijo o tem, kdaj se pričakuje, da bo v posameznem postopku izdana odločitev in podatka o tem, ali se še vedno vodi kakšen drug postopek preverjanja izvajanja obveznosti zavezanca družbe ... iz odločbe št. 38244-1/2017/29 (»3a«) in odločbe št. 38244-2/2017/19 (»3b«)

 

IP je v tem delu v celoti sledil navedbam organa iz izpodbijane odločbe, saj je vezano na zahtevane podatke podana izjema varstva upravnega postopka. Navedeni podatki so podatki, ki so nastali v inšpekcijskem  postopku, razkritje katerih bi škodovalo izvedbi konkretnih upravnih postopkov, saj bi ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ta ne bi mogla izvesti. IP je sledil tudi ugotovitvi organa, da dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno, v teku je namreč pridobivanje podatkov in morebitnih dokazov. Če bi se javnost seznanila z informacijami o tem, ali se že vodijo postopki in za katero obdobje (oz. kdaj se bo test ERT izvajal), bi to imelo negativen vpliv na ugotovitev dejanskega stanja, kot tudi na zakonitost in pravilnost inšpekcijske odločbe. Zavezanec bi lahko na podlagi navedenih podatkov prilagodil svoje delovanje in dokumentacijo na način, da bi se ERT test zanj ugodno končal. S tem bi »izigral« namen inšpekcijskega postopka, ki je v tem, da se ugotovi morebitne nepravilnosti in se naloži ustrezne korekcijske ukrepe za pravilno delovanje trga elektronskih komunikacij.

 

IP je ugotovil, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe v tem delu utemeljil oba kriterija za obstoj izjeme varstva upravnega postopka, in sicer tako dejstvo, da gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka, kot tudi konkretno izkazano škodo, ki bi nastala upravnemu postopku (napačna ugotovitev dejanskega stanja in neuspešen nadzor nad zakonitostjo delovanja trga elektronskih komunikacij).  IP je pritožbo prosilca v tem delu posledično zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

  1. Sklepno

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je izpodbijana odločba (druga alineja 1. tč. in celotna 2. tč. izreka izpodbijane odločbe) pravilna in na zakonu utemeljena, pritožbi stranskega udeleženca in prosilca v tem delu pa neutemeljeni, zato ju je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje. V delu, ki se nanaša na prvo alinejo 1. tč. izreka izpodbijane odločbe je pritožba prosilca delno utemeljena (v delu, v katerem podatki ne predstavljajo poslovne skrivnosti), zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, v tem delu delno odpravil odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Pritožba stranskega udeleženca zoper prvo alinejo 1. tč. izreka izpodbijane odločbe je neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

 

Zahtevek stranskega udeleženca za povrnitev stroškov je IP zavrnil. Po prvem odstavku 114. člena ZUP stranski udeleženec v upravnem postopku krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel, če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov. Zahtevek stranskega udeleženca v obravnavanem primeru je bil po oceni IP jasen: stranski udeleženec je nasprotoval posredovanju dela informacij, glede katerih je organ odločil, da se prosilcu posredujejo. Ker je IP pritožbo stranskega udeleženca v tem delu zavrnil, stranski udeleženec s svojim zahtevkom ni uspel, zato je IP odločil, kot izhaja iz 4. tč. izreka te odločbe.

 

Prav tako se zavrne zahtevek prosilca za povrnitev stroškov postopka. Skladno s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo namreč stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se postopki po ZDIJZ začnejo na zahtevo prosilca, prosilec krije tudi stroške, ki mu nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, ki ga je začel.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 

 


[1] dr. Urška Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 264 – 265.

[2] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128.