Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 30.03.2017
Title: Prosilec - Abanka d.d.
Number: 0902-2/2017
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


POVZETEK:

V predmetni zadevi je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec zahteval informacije, ki niso informacije javnega značaja, zato je njegovo pritožbo zavrnil. Prosilec je zahtevo namreč vložil na poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, ki je po ZDIJZ dolžan posredovati le informacije iz 4.a člena ZDIJZ. Ob tem IP pojasnjuje, da je za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor spada tudi zavezanec v konkretnem primeru, definicija javnega značaja določena ožje, kot to velja za zavezance iz 1. člena – organe javnega sektorja, ki so podvrženi določilom ZDIJZ v celoti. Dokumenti, ki jih je zahteval prosilec – pravilniki in drugi interni akti ter navodila banke, ki se kakorkoli navezujejo na postopek izvrševanja sklepov o izvršbi in reševanje morebitnih reklamacij v zvezi s tem – namreč ne sodijo med taksativno naštete informacije, ki so jih po 4. a členu ZDIJz javnosti dolžni posredovati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-2/2017/2

Datum: 30. 3. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 3. 2017, zoper pisni odgovor Abanke d.d., Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), št. IJZ: KPJ/1-2017 z dne 10. 3. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožba prosilca se zavrne.

 

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 8. 3. 2017 na zavezanca naslovil zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja, in sicer je kot komitent banke želel fotokopije:

-       vseh pravilnikov banke, ki se kakorkoli navezujejo na postopek izvrševanja sklepov o izvršbi in reševanje morebitnih reklamacij v zvezi s tem;

-       vseh sklepov, izdanih v banki, ki kakorkoli spreminjajo ali dopolnjujejo prej navedene pravilnike;

-       vse morebitne druge listinske dokumentacije, ki se uporablja v banki in je kakorkoli povezana z izvrševanjem sklepov o izvršbi iz sredstev, deponiranih pri banki.

 

Po prejemu zahteve je zavezanec dne 10. 3. 2017 prosilcu posredoval odgovor št. IJZ: KJP/1-2017, s katerim ga je glede navodila o izvrševanju sklepov o izvršbi, napotil na spletno stran Združenja bank Slovenije (navodila in pravilniki), v preostalem delu pa je njegovo zahtevo zavrnil, z obrazložitvijo, da mu banka želenih dokumentov ne more posredovati, ker gre za poslovno skrivnost banke, ki je varovana na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilec dne 13. 3. 2017 pri IP vložil pritožbo. Navaja, da je iz predhodnega dopisovanja z zavezancem zaznal, da očitno obstajajo določeni interni pravilniki, navodila ali vsaj sklepi, ki natančneje ali drugače, kot je to urejeno v javno dostopnem Navodilu o izvrševanju sklepov o izvršbi pri bankah, ki so ga sprejeli in potrdili pristojni organi ZBS-GIZ, opredeljujejo ravnanje zavezanca v postopkih vodenja sodnih in drugih izvršb iz denarnih sredstev, ki jih imajo na računih, odprtih pri zavezancu, komitenti, katerih premoženje je predmet rubeža. Prosilec v nadaljevanju obširno pojasnjuje svoj položaj komitenta v razmerju do zavezanca in očitke v zvezi z ravnanjem zavezanca, ki naj ne bi bilo skladno s prej navedenim navodilom, niti s temeljnimi določili bančnega kodeksa. Nadalje navaja, zakaj zahtevani dokumenti ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti ter opozarja, da bi zavezanec v zvezi z zahtevanimi dokumenti moral presojati tudi obstoj javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Meni, da je njegova pritožba v celoti upravičena in vztraja pri posredovanju zahtevanih dokumentov v celoti.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi se je IP moral primarno opredeliti do vprašanja, ali je subjekt, od katerega je prosilec zahteval informacije javnega značaja, zavezanec po ZDIJZ.

 

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. odst. člena ZDIJZ), in tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (1. odst. 1.a člena ZDIJZ).

 

Po izrecni določbi prve alineje 2. odst. 1.a člena ZDIJZ je prevladujoč vpliv med drugim zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj v gospodarski družbi, neposredno ali posredno, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala.

 

Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: AJPES), je v skladu s 1. odst. 3.b člena ZDIJZ in 23. člena ZDIJZ-C, dne 17. 10. 2014 vzpostavila, in od takrat naprej vodi, javni register zavezancev (v nadaljnjem besedilu: register zavezancev), v katerega se vpišejo tako zavezanci iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, kakor tudi zavezanci iz prve alineje 2. odst. 1.a člena ZDIJZ (večinski delež vpisanega kapitala).

 

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) in ugotovil, da je zavezanec vpisan v register, in sicer na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Posledično zavezanec sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, oz. med t.i. »nove zavezance« po 1.a členu ZDIJZ.

 

Ob tem IP še dodaja, da se v skladu s petim odstavkom 3. b člena ZDIJZ domneva, da je pravna oseba, ki je vpisana v register zavezancev, zavezanec po tem zakonu. To domnevo sicer lahko izpodbija, vendar le pod pogojem, da izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po tem zakonu. IP ob tem še dodaja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da gre za zavezanca po ZDIJZ in temu zavezanec v zavrnilnem odgovoru niti ne nasprotuje.

 

V predmetni zadevi je nadalje sporno, ali so informacije, ki jih je zahteval prosilec, informacije javnega značaja. Zavezanec se v odgovoru sicer primarno sklicuje na izjemo varstva poslovne skrivnosti, vendar pa presoja zakonskih izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja pride v poštev šele po ugotovitvi, da sploh gre za informacije, ki »zapadejo« v domet informacij javnega značaja. Ob tem IP pojasnjuje, da je za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor spada tudi zavezanec v konkretnem primeru, definicija javnega značaja določena ožje, kot to velja za zavezance iz 1. člena – organe javnega sektorja, ki so podvrženi določilom ZDIJZ v celoti.

 

Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu:

1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (prva alineja prvega odstavka 4.a člena)

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2) informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,

- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in

- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (druga alineja prvega odstavka 4.a člena).

 

Prosilec je zahteval interne dokumente (pravilnike, navodila, sklepe in vso morebitno drugo listinsko dokumentacijo) zavezanca v zvezi s postopki izvrševanja sklepov o izvršbi in reševanja morebitnih reklamacij v zvezi s tem.

 

IP je, upoštevaje zgoraj navedeno definicijo informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, ugotovil, da očitno ne gre za informacije javnega značaja. Določba 4. člena ZDIJZ določa »informacije javnega značaja« na splošno (pri subjektih, ki so zavezanci po 1. členu ZDIJZ), določba 4.a člena ZDIJZ pa definira ta pojem za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor sodi tudi zavezanec, precej ožje. Ker je določba 4.a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno, IP ugotavlja, da prosilec ni zahteval informacij, ki pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom spadajo v okvir definicije informacije javnega značaja in posledično zapadejo pod domet ZDIJZ. Zahtevane informacije se posledično ne nanašajo na informacije, ki jih taksativno določa 4.a člen, ker ne gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla za izdatke ali za informacije v zvezi z upravljanjem stvarnega premoženja. Prav tako pa tudi ne gre za informacije iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v zvezi s prejemki članov poslovodnega ali nadzornega organa, niti za podatke v zvezi z imenovanjem teh oseb. Informacij, ki jih je zahteval prosilec, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ torej pri zavezancu že pojmovno ni mogoče šteti za informacije javnega značaja.

 

Ker je IP ugotovil, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, se ni spuščal v presojo, ali gre za poslovno skrivnost in se ni opredelil glede navedb prosilca, da je za razkritje zahtevanih informacij podan javni interes. Vprašanje presoje zakonskih izjem od prostega dostopa in vprašanje testa javnega interesa se namreč lahko postavi šele v primeru, če se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja, ti pogoji pa v konkretnem primeru niso izpolnjeni.

 

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. Zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka