Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 12.08.2019
Title: PRAMAG D.O.O. - Družba za upravljanje terjatev bank, d.d.
Number: 090-169/2019
Category: Proaktivna objava informacij, Poslovna skrivnost
Status: Refused


POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop do podatkov o prenesenih terjatvah iz naslova zavarovanj (ki so bila dogovorjena s konkretno pravno osebo) kreditov, ki jih je prejela konkretna gospodarska družba od NKBM d.d.. V pritožbenem postopku je IP poudaril, da so prosto dostopne informacije iz posameznih kreditov neplačnikov, ki so bile prenesene na organ, samo tiste informacije, ki so opredeljene v 5. odst. 6.a člena ZDIJZ. Delni dostop do navedenih informacij v smislu določb ZDIJZ je torej izvedel že zakonodajalec. Pri podatkih iz prve, druge in četrte alineje 5. odst. 6.a člena ZDIJZ gre za eksaktne, določne podatke, pri katerih ni prav nobenega dvoma, do katerih informacij mora organ omogočiti prost dostop. Obseg podatkov iz tretje alineje 5. odst. 6.a člena ZDIJZ (dokazila o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja) pa je treba razlagati ozko, na način, da so prosto dostopni zgolj tisti podatki, ki omogočajo zasledovati namen novele ZDIJZ-C, torej ugotovitev, ali je bil oz. s katero vrsto zavarovanja je bil kredit neplačnikov, ki je bil prenesen na organ, zavarovan ter opisni podatek o predmetu zavarovanja (lokal, hiša), ne pa tudi ostalih podatkov, saj bi, z bolj določnimi podatki lahko onemogočili izvajanje cilja, za katerega je bil organ ustanovljen, kar bi bilo v nasprotju z javnim interesom. IP je pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da organ ne sme prosilcu posredovati informacije o tem, kdo je bil v zvezi z zastavljenimi terjatvami zastavnikov dolžnik in posledično tudi ne podatka, katera konkretna pogodba in ostali javno objavljeni podatki v zvezi s to pogodbo, ustrezajo zahtevi prosilca.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-169/2019/4

Datum: 12. 8. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 7. 2019, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 4. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 5. 7. 2019 zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., brez številke z dne 4. 7. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Organ je dne 7. 6. 2019 prejel zahtevo, s katero je prosilec zahteval dostop do informacij:

- ali so bile prenesene terjatve iz naslova zavarovanj (ki so bila dogovorjena s sklenjenimi pogodbami z Domom starejših občanov Gornja Radgona, dne 23. 12. 2009) kreditov, ki jih je prejela družba STAVBAR GRADNJE d.o.o. od NKBM d.d.,

- kdaj so bile prenesene terjatve (oziroma druge obveznosti) do Doma starejših občanov na organ, kdo je terjatve prenesel, na osnovi katere pogodbe oz. pogodb so terjatve prenesene, v kakšni višini so posamezne terjatve prenesene, ali so terjatve že poplačane oziroma v kakšni višini niso poplačane.

 

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo brez številke z dne 4. 7. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da prosilec zahteva informacije, ki izpolnjujejo kriterije za opredelitev informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. V nadaljevanju je navedel, da Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C, 104/15, 26/17 – ORZUKSB33 in 27/17 – popr., v nadaljevanju ZUKSB) v sedmem odstavku 11. člena določa, da organ pri ravnanju s kreditnimi mapami zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1, 22/19 – ZIUDSOL in 44/19 – odl. US, v nadaljevanju ZBan-2) v 125. členu določa, da so zaupni podatki vsi podatki, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga banka. V 126. členu ZBan-2 je določeno, da je banka dolžna varovati zaupne podatke, ne glede na način, na katerega je te podatke pridobila. Zahtevani podatki (tj. informacije o zavarovanjih, dogovorjenih za zavarovanje obveznosti, po kreditni pogodbi) predstavljajo informacije, s katerimi organ razpolaga v okviru ravnanja s kreditnimi mapami. Upoštevajoč 125. člen ZBan-2 so torej vsi zahtevani podatki zaupni podatki in jih mora organ kot take varovati. ZDIJZ v 5. odstavku 6.a člena določa izjemo od ureditve skladno z ZBan-2, in sicer določa, da so v primeru, kadar je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava banka iz tretjega odstavka 1.a člena ZDIJZ, prosto dostopne informacije javnega značaja tudi informacije, povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na organ ali jih je banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na organ, vodila kot kredite neplačnikov iz šestega odstavka 6.a člena. ZDIJZ v petem odstavku 6.a člena nadalje določa, katere informacije so prosto dostopne, in sicer so prosto dostopne informacije za vsak kredit o vrsti In vrednosti posla, kreditodajalcu, kreditojemalcu (firmi in sedežu pravne osebe), datumu sklenitve pogodbe ter iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja. Glede termina »vrsta in predmet zavarovanja« sta se že opredelila IP v odločbi št. 090-105/2015 z dne 22. 4. 2015 ter Upravno sodišče RS v sodbi opr. št I U 802/2015-10 z dne 11. 2. 2016. Oba sta izpostavila, da se je treba pri razumevanju obsega informacij, ki se javno objavijo, držati najožjega jezikovnega pomena, saj tovrstni podatki po vsebini pomenijo poslovno oziroma bančno skrivnost. IP je dodatno ponudil primeren obseg informacij v zvezi z vrsto in predmetom zavarovanja, in sicer je treba tudi obseg zahtevanih podatkov pri dokazilih o zavarovanju razlagati na način, da so prosto dostopni zgolj tisti podatki, ki omogočajo zasledovati namen novele ZDIJZ-C, torej ugotovitev, ali je bil oz. s katero vrsto zavarovanja je bil kredit neplačnikov zavarovan ter opisni podatek o predmetu zavarovanja (npr. hiša), ne pa tudi ostalih podatkov, saj bi po mnenju IP z bolj določnimi podatki lahko onemogočili izvajanje cilja, za katerega je bil organ ustanovljen, kar bi bilo v nasprotju z javnim interesom. Kot je razvidno iz javno objavljenih informacij, na spletni strani organa (http://www.dutb.eu/en/PogodbeNKBM.aspx), so prosto dostopne informacije javnega značaja povezane s krediti družbe STAVBAR GRADNJE d.o.o., ki so bili vodeni kot slabitve v bilanci banke NKBM d.d. in so bili preneseni na organ. Prosto so torej dostopne informacije o vrsti in predmetu zavarovanja, in sicer v obsegu, kot izhaja iz Navodila o načinu objave informacij, neposredno povezanih s krediti neplačnikov (Uradni list RS, št. 43/14) ter skladno z mnenji IP in Upravnega sodišča, ki sta povzeti zgoraj. Zahteva prosilca se nanaša na dodatne informacije o zavarovanju kreditov, ki presegajo obseg informacij, ki so prosto dostopne, in sicer prosilec zahteva informacije o tem, ali so bile kot zavarovanje dogovorjene terjatve do Doma starejših občanov, podatek o tem, kdo je terjatve prenesel, na osnovi katere pogodbe oz. pogodb so terjatve prenesene, v kakšni višini so posamezne terjatve prenesene, ali so terjatve že poplačane oziroma v kakšni višini niso poplačane. Organ ima skladno z ZDIJZ podlago za objavo in dovolitev dostopa do informacij zgolj glede vrste zavarovanja, tj. organ bi primeroma lahko posredoval zgolj informacijo o tem, da so bile kot zavarovanje zastavljene terjatve, ne more pa organ posredovati informacije o tem, kdo je bil zastavitelj terjatev oziroma kdo je bil dolžnik zastavljenih terjatev (npr. Dom starejših občanov, kot v svoji zahtevi trdi prosilec za dostop do informacij), kdo je te terjatve zastavil, v kakšni višini so bile terjatve iz naslova zavarovanja poplačane, ipd.. Organ je poleg navedenega dodatno navedel še, da skladno z drugo alinejo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Skladno z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS; v nadaljevanju: ZGD-1) se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki Izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju: ZPosS) v 2. členu določa, da se domneva, da gre za poslovno skrivnost, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo z informacijo. Organ je glede varovanja poslovne skrivnosti sprejel Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki v 7. členu natančno določa, kaj predstavlja poslovno skrivnost organa. Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti med drugim določa, da za poslovno skrivnost družbe štejejo vsi tisti podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki se nanašajo na vse pogodbe (izjema so le določeni podatki iz pogodb, ki so sklenjene na podlagi izvedenih postopkov oddaje javnih naročil, in ki morajo biti javni v skladu z zakonodajo, ki ureja javno naročanje). Vse zahtevane informacije se nanašajo na sklenjene pogodbe, s katerimi je bilo dogovorjeno zavarovanje, zato organ v povezavi s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti ugotavlja, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z internimi akti organa in je izpolnjen pogoj iz 2. člena ZPosS, saj so informacije določene kot poslovna skrivnost v pisni obliki in so o tem seznanjene vse osebe, ki prihajajo v stik z informacijo. Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti je namreč objavljen na internem omrežju organa ter je tako dostopen vsem delavcem in članom organov organa. Organ je nadalje presojal, ali je dolžan zahtevane informacije oziroma osnovne podatke o sklenjenih poslih razkriti na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Informacije o zavarovanju terjatev niso informacije, ki bi bile javne na podlagi 4.a člena ZDIJZ, saj razpolaganje in upravljanje s terjatvami ne predstavlja razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem. Organ je nadalje pojasnil, da upravljanje in razpolaganje s terjatvami ne predstavlja porabe javnih sredstev v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer se ta pojem nanaša na trošenje, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj nepovratno porabijo. V obravnavanem primeru so predmet presoje podatki o zavarovanjih terjatev, ki morajo biti organu poplačane, torej s tem organ pridobiva sredstva, zato niso izpolnjeni pogoji za razkritje poslovne skrivnosti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Dne 5. 7. 2019 je organ zoper izpodbijano odločbo prejel pritožbo, v kateri je prosilec najprej povzel odločbo, nato pa navedel, da bi organ moral dosegati cilje s transparentnim poslovanjem in ne skrivanjem podatkov. Zaradi skrivanja podatkov je nastala situacija, da je moral biti organ sploh ustanovljen, sedaj pa ta organ naprej posluje netransparentno in se skriva z izgovorom, da je to javni interes. Postavlja se vprašanje, kako lahko ob tajnosti podatkov upnik ali dolžnik sploh preverita, ali je organ v postopku določeno terjatev že pokril iz naslova zavarovanj in v kakšni višini. Krediti so bili zavarovani z nekajkrat višjimi vrednostmi od višine kredita, v obliki različnih zavarovanj. V konkretnem primeru je polovico kredita plačala SID banka, vprašanje je, katera zavarovanja so bila sploh prenesena na organ. Določene pogojne terjatve so bile v stečajnem postopku pogojno v celoti priznane. Podatki so v okviru stečajnega postopka objavljeni na Ajpesu. Za konkreten pregled pa so potrebni dodatni podatki. Pritožnik je prepričan, da bi organ podatke moral objaviti tudi iz razloga, ker je zavezanec za informacije javnega značaja, zavezanec je tudi Dom starejših občanov Gornja Radgona d.o.o. in večinski družbenik (51%) doma, to je Občina Gornja Radgona. Dom izvaja javno službo na osnovi Pogodbe o koncesiji, ki jo je podelilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zaradi vsega navedenega prosilec IP predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in organu naloži, da mu posreduje zahtevane podatke.

 

Organ je pritožbo, z dopisom brez številke z dne 11. 7. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Ob odstopu je pojasnil, da spada del informacij, ki so predmet zahteve prosilca, med informacije, ki jih organ javno objavi, v skladu z petim odstavkom 6.a člena ZDIJZ. Gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, povezane s krediti družbe STAVBAR GRADNJE d.o.o. o vrsti in predmetu zavarovanja. Zahteva prosilca se je nanašala na dodatne informacije o zavarovanju kreditov, ki presegajo obseg prosto dostopnih informacij. Organ je poudaril, da bi razkritje zahtevanih dodatnih informacij o zavarovanju kredita pomenilo razkritje poslovnih skrivnosti, kar bi onemogočilo uspešnost upravljanja in razpolaganja s terjatvami. Organ je v izpodbijani odločbi obrazložil, da zahtevane informacije, spadajo med pogodbe (oziroma vsak podatek, gradivo, ukrep ali postopek, ki se nanaša na pogodbe), ki jih Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti določa kot poslovno skrivnost organa. Organ je v svoji odločbi pojasnil, da zahtevane informacije prav tako niso informacije, ki bi bile javne na podlagi 4.a člena ZDIJZ, saj razpolaganje in upravljanje s terjatvami ne prestavlja razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem. Prav tako pa zahtevane informacije ne predstavljajo porabe javnih sredstev v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je na podlagi navedenega prosil IP, da v postopku reševanja pritožbe upošteva navedeno, saj želi na ta način preprečiti vsakršno možnost uhajanja strogo zaupnih informacij, ki bi lahko ogrozile postopke prodaje, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo organu in s tem posledično izgubo za davkoplačevalce.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-169/2019/2 z dne 22. 7. 2019 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve. Organ je dokumentacijo poslal v prilogi dopisa brez številke z dne 29. 7. 2019.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je predmet tega pritožbenega postopka pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Prosilec v pritožbi sprašuje, »kako lahko ob tajnosti podatkov upnik in dolžnik sploh preverita, ali je organ v postopku določeno terjatev že pokril iz naslova zavarovanj in v kakšni višini«, iz česar izhaja, da prosilec meni, da bi mu morali biti podatki dostopni iz drugih razlogov. IP zato pojasnjuje, da bo prosilec moral zahtevane podatke pridobiti v ustreznih (drugih) postopkih, ne more pa do teh podatkov priti na podlagi ZDIJZ, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. V postopku glede dostopa do informacij javnega značaja je namreč treba upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec.

 

Prosilec je zahteval dostop do naslednjih informacij:

- ali so bile prenesene terjatve iz naslova zavarovanj (ki so bila dogovorjena s sklenjenimi pogodbami z Domom starejših občanov Gornja Radgona, dne 23. 12. 2009) kreditov, ki jih je prejela družba STAVBAR GRADNJE d.o.o. od NKBM d.d.,

- kdaj so bile prenesene terjatve (oziroma druge obveznosti) do Doma starejših občanov na organ, kdo je terjatve prenesel, na osnovi katere pogodbe oz. pogodb so terjatve prenesene, v kakšni višini so posamezne terjatve prenesene, ali so terjatve že poplačane oziroma v kakšni višini niso poplačane.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, informacije se nahajajo v materializirani obliki). Zahtevani podatki namreč predstavljajo informacije, s katerimi organ razpolaga v okviru ravnanja s kreditnimi mapami. Sporno pa je vprašanje, ali predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

V petem odstavku 6.a člena ZDIJZ je določeno, da so v primeru, kadar je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava banka iz tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, ne glede na določbe prvega odstavka 4.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopne informacije javnega značaja tudi informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB, za vsak posamezen kredit, in sicer:

 - iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe in

- iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta;

- iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja ter

- iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.

 

Določeno je torej, kateri podatki iz dokumentov o prevzemu terjatev med banko in organom so javni ne glede na to, da morebiti predstavljajo eno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Kar pomeni, da je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz kreditnih map neplačnikov, za katere je ocenil, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. To pomeni, da je glede ostalih podatkov iz kreditnih map neplačnikov že zakonodajalec ocenil, da javni interes za njihovo razkritje ni podan.

 

IP poudarja, da je zakonodajalec v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ izrecno predpisal, kateri podatki iz posameznih kreditov, ki so bili preneseni na organ, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Tudi glede proaktivne objave navedenih informacij se je zakonodajalec v desetem odstavku 10.a člena ZDIJZ skliceval na prej omenjeno določbo. Povedano drugače, prosto dostopne informacije iz posameznih kreditov neplačnikov, ki so bile prenesene na organ, so samo tiste informacije, ki so opredeljene v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ in samo te informacije je organ dolžan tudi objavljati na svoji spletni strani. Delni dostop do navedenih informacij v smislu določb ZDIJZ je torej izvedel že zakonodajalec in organ zavezal k proaktivni objavi. Zato je pritožba prosilca glede dostopa do podatkov o prenesenih terjatvah iz naslova zavarovanj kreditov za konkretnega kreditojemalca, ki presegajo na spletni strani organa javno objavljene podatke,[1] neutemeljena.

 

IP je vpogledal na spletno stran organa in ugotovil, da so objavljeni podatki iz kreditnih map, kot to določa zakon, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da organ v zvezi s podatki o kreditih neplačnikov, ki so bili preneseni na organ, deluje netransparentno. Pri podatkih iz prve, druge in četrte alineje petega odstavka 6.a člena ZDIJZ gre za eksaktne, določne podatke, pri katerih ni prav nobenega dvoma, do katerih informacij mora organ omogočiti prost dostop. Nekoliko drugače je le v tretji alineji petega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pri dokazilih o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja.

 

IP poudarja, da je zakonodajalec za podrobnejši način objave informacij zadolžil Banko Slovenije, ki je to določila na predlog organa (deseti odstavek 10.a člena ZDIJZ). Tako je v Navodilu o načinu objave informacij neposredno povezanih s krediti neplačnikov (Ur. l. RS 43/14, v nadaljevanju Navodilo) navedeno, da organ za vsak posamezni kredit iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena ZDIJZ, posreduje v svetovni splet podatke v obliki in z vsebino, kot je določena v prilogah 1. in 2., ki sta sestavni del teh navodil. V prilogah so izdelane tabele z vsebino, ki je povzeta iz zakonske dikcije, npr. glede dokazil o zavarovanju je navedeno »vrsta« in »predmet« zavarovanja. IP ugotavlja, da se tako kot ZDIJZ tudi »podrobnejši način objave informacij v Navodilu« ne opredeljuje, do same vsebine v smislu, kako širok nabor podatkov mora izkazovati »vrsta«in »predmet« zavarovanja, zato je pri razlagi omenjenih pojmov treba izhajati iz namena, ki ga je zakonodajalec zasledoval z novelo ZDIJZ- C, pa tudi iz cilja za sprejem ZUKSB.[2] Namen novele ZDIJZ-C je krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Cilj ustanovitve organa in Sklada za stabilnost bank pa je izvajanje ukrepov po ZUKSB na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu. Da bi organ dosegel navedene cilje, mu je treba v določenem delu priznati tudi obstoj poslovne skrivnosti, saj bi razkritje prevelike količine informacij lahko doseglo ravno nasproten učinek od zastavljenih ciljev in bi organu onemogočilo doseči najvišjo možno unovčljivo vrednost odkupljenih sredstev, kar bi bilo nedvomno slabo za javna sredstva in torej v nasprotju z javnim interesom. Kot je poudarilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-201/14-14, U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015, ima poslovna skrivnost še posebno veliko ustavnopravno težo na področju bančne dejavnosti. Vendar pa tudi svobodna gospodarska pobuda in s tem pravica do poslovne skrivnosti ne more biti neomejena, zlasti v razmerju do javne koristi. Zakonodajalec je z novelo ZDIJZ-C, glede dostopa do podatkov iz kreditnih map neplačnikov, želel doseči večjo transparentnost za davkoplačevalce, ki so financirali sanacijo bančnega sistema, da bi na ta način zmanjšal korupcijska tveganja in povečal učinkovitosti upravljanja bank, ki so bile deležne ukrepov po ZUKSB, še vedno pa je moral, v skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave RS), prav tako zaradi obstoja javne koristi, ohraniti določen del informacij kot poslovno skrivnost. Tako je tudi v osmem odstavku 11. člena ZUKSB določeno, da pri prenosu kreditnih map iz bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, na DUTB v skladu s tem odstavkom, za banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ne veljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Pri ravnanju s kreditnimi mapami pa DUTB zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov, kar je organ podrobno pojasnil tudi v izpodbijani odločbi.

 

Glede na navedeno je treba, po mnenju IP, tudi obseg zahtevanih podatkov pri dokazilih o zavarovanju (vrsta in predmet) razlagati ozko oziroma restriktivno na način, da so prosto dostopni zgolj tisti podatki, ki omogočajo zasledovati namen novele ZDIJZ-C, torej ugotovitev, ali je bil oz. s katero vrsto zavarovanja je bil kredit neplačnikov, ki je bil prenesen na organ, zavarovan ter opisni podatek o predmetu zavarovanja (lokal, hiša), ne pa tudi ostalih podatkov, saj bi, kot navedeno, z bolj določnimi podatki lahko onemogočili izvajanje cilja, za katerega je bil organ ustanovljen, kar pa bi bilo v nasprotju z javnim interesom.

 

Organ je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da so v konkretnem primeru prosto dostopne (in na spletni strani organa javno objavljene) informacije o vrsti in predmetu zavarovanja, zahteva prosilca pa se nanaša na dodatne informacije, ki niso prosto dostopne. Upoštevaje vse navedeno organ namreč ne sme prosilcu posredovati informacije o tem, kdo je bil v zvezi z zastavljenimi terjatvami zastavnikov dolžnik (npr. Dom starejših občanov, kot v zahtevi navaja prosilec). Ker organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu na podlagi ZDIJZ, posledično ne sme posredovati niti podatka, katera konkretna pogodba in ostali javno objavljeni podatki v zvezi s to pogodbo, ustrezajo zahtevi prosilca. Upoštevaje vsebino konkretne zahteve in vse predhodno navedeno torej organ prosilcu ne sme posredovati zahtevanih podatkov (kdaj, kdo in v kakšni višini je terjatve (oziroma druge obveznosti) prenesel, ali so te terjatve že poplačane oziroma v kakšni višini niso poplačane).

 

Iz vsega navedenega izhaja, da informacije, ki so predmet zahteve, niso prosto dostopne informacije javnega značaja. Glede na to, da je že zakonodajalec določil nabor prosto dostopnih informacij javnega značaja, kot je pojasnjeno zgoraj, pritožbene navedbe, ki se nanašajo na konkretni kredit (npr. navedbe glede poplačila polovice kredita, pogojnih terjatev, zavezanosti dolžnika in njegovega večinskega družbenika po ZDIJZ), na odločitev v konkretnem primeru ne morejo vplivati, zato niso pravno relevantne.

 

Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 

 


[1][1] http://www.dutb.eu/en/PogodbeNKBM.aspx

[2] Takšno stališče je IP zavzel že v odločbi št. 090-105/2015 z dne 22. 4. 2015, ki jo je potrdilo Upravno sodišče s sodbo št. I U 802/2015-10 z dne 11. 2. 2016, na kar se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi.