Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 10.02.2020
Title: prosilec - Ministrstvo za javno upravo
Number: 090-4/2020
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je na organ poslal zahtevo po ZDIJZ, delno v obliki vprašanj, delno pa je zahteval dokumente, in sicer v zvezi z ugotovitvenim zapisnikom o uporabi poslovnega objekta. Organ je na vprašanja prosilca odgovoril in mu poslal dokumente, s katerimi razpolaga. Ker je prosilec vztrajal, da je zahteva vložena na podlagi ZDIJZ, je organ zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve (med drugim je ugotavljal tudi, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja), zato je pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-4/2020/5

Datum: 11. 2. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 1. 2020, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-85/2019/11 z dne 20. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

                                                                                                                                         

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 8. 1. 2020 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, št. 090-85/2019/11 z dne 20. 12. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je 3. 9. 2019 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri naproša organ, da mu, vezano na Ugotovitveni zapisnik o uporabi poslovnega objekta na naslovu … in zemljiških parcel … in …, obe k.o. … z dne … (v nadaljevanju »Ugotovitveni zapisnik«), poda sledeče informacije:

- Ali je običajna praksa, da direktor direktorata za stvarno premoženje podpisuje ugotovitvene zapisnike o dejanski rabi objekta oz. prostorov? Če je to običajna praksa, prosilec prosi za fotokopije vsaj 10 ugotovitvenih zapisnikov o dejanski rabi, ki jih je podpisal direktor … ali njegov predhodnik,

- Ali je imel direktor … veljavno pooblastilo ministra … za podpis navedenega Ugotovitvenega zapisnika, ki ga je … predložilo kot dokaz na javnem razpisu, s katerim je izkazovalo, da je imel na dan 6. 12. 2018 pravico oz. soglasje 1/6 lastnika Republike Slovenije, da lahko prosto razpolaga s prostori naslednjih sedem let za namen izvajanja koncesije za obvezne gospodarske javne službe na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije, glede na to, da je za isto nepremičnino zapisnik obravnave geodetskega podjetja … (št. vloge: GEO 0243-2018) podpisal minister …, ravno tako je sam podpisal tudi pooblastilo istemu podjetju za izvedbo geodetskih storitev (postopkov) 20 dni pred izdajo navedenega Ugotovitvenega zapisnika. Če je odgovor da, prosilec prosi za fotokopijo tega pooblastila za podpis Ugotovitvenega zapisnika iz izpisov knjiženja v sistem Lotus Notes (oziroma drugega sistema, ki ga uporablja organ za knjiženje pošte), iz katerega bo razviden datum elektronskega vnosa skena pooblastila v elektronsko evidenco,

- Fotokopijo dokumentacije, iz katere bo razvidno, kdaj in na podlagi katerih dokumentov oz. drugih pravnih naslovov sta bili zemljiški parceli … in … obe k.o. … preneseni v upravljanje organa. Vezano na to prosilec prosi tudi za fotokopijo računov za tekoče stroške za navedeni nepremičnini za mesec november 2018 in januar 2019, iz katerih bo razviden plačnik tekočih stroškov, organ naj navede pravno osnovo za plačilo teh stroškov oz. delilnik,

- Ali je moč šteti, vezano na stvarno pravne predpise, ki urejajo to področje med državo in zasebnim podjetjem, da je Ugotovitveni zapisnik takšne vsebine, da z njim na dan 6. 12. 2018 solastnica Republika Slovenija oz. organ kot upravljavec državnega premoženja oz. resorno ministrstvo izrecno soglaša:

  • da lahko zasebno podjetje … na teh parcelah v naslednjih sedmih letih od podpisa navedenega Ugotovitvenega zapisnika deponira odvečni izkopni material,  skale in podobno, ki se uporablja za izgradnjo vodno gospodarskih objektov, in
  • da lahko naslednjih sedem let uporablja pisarniške prostore tako, kot je navedeno v Ugotovitvenem zapisniku.

Če je odgovor da, prosilec prosi organ za navedbo pravnega predpisa in določb(e), ki organu daje pravno podlago za takšen odgovor. V nasprotnem primeru pa prosilec prosi organ, da mu opiše postopek, ki bi ga moralo …. kot solastnik 5/6 zgoraj navedenih parcel izpeljati v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja, da bi mu organ kot upravljavec državnega premoženja dal pisno soglasje, da lahko v naslednjih sedmih letih brez omejitev uporablja navedene parcele za namen izvajanja koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije,

- Ali je Pogodba o plačevanju obratovalnih stroškov in vzdrževanju poslovnih prostorov št. 2521-96-000033 z dne 19. 7. 1996, ki sta jo sklenili … in Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave Ljubljana, na dan 6. 12. 2018, še veljavna pravna osnova za plačevanje kakršnih koli stroškov s strani Direkcije za vode Republike Slovenije? Prosilec želi tudi odgovor, ali je ta pogodba izrecno soglasje upravljavca nepremičnine, da so te zadeve tako urejene za naslednjih sedem let? Če je odgovor da, prosilec prosi za navedbo pravne podlage in njene določbe za naveden odgovor. Če je odgovor ne, prosilec prosi za opis pravilnega postopka, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje v primeru, da je plačni organ subjekt javnega prava. Prosilec želi odgovor, ali so bila plačila izvedena na podlagi navedene pogodbe v zadnjih petih letih zakonita in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

Prosilec je navedel, da zahtevane dokumente in odgovore na zastavljena vprašanja pričakuje pisno v čim krajšem možnem času.

 

Organ je z odločbo št. 090-85/2019/11 z dne 20. 12. 2019 celotno zahtevo prosilca z dne 3. 9. 2019  zavrnil. V obrazložitvi odločbe je povzel zahtevo prosilca ter se skliceval na 1. in 2. člen ZDIJZ. Navedel je osnovne pogoje iz 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. Organ je navedel, da zahtevane informacije sicer izhajajo iz delovnega področja organa, vendar z njimi organ ne razpolaga v materializirani obliki. Ker organ ni razpolagal z že ustvarjenimi informacijami oziroma odgovori na vprašanja, zastavljenimi v prosilčevi zahtevi, organ pa ni dolžan sestavljati, pripraviti ali ustvariti nove informacije, je zahtevo v delu, ki se nanaša na natančno zastavljena vprašanja, posredoval oziroma odstopil v reševanju pristojni notranje organizacijski enoti ministrstva, in sicer Direktoratu za stvarno premoženje, ki je pripravil odgovore na natančno zastavljena vprašanja. Organ je nato zaradi ekonomičnosti in enotnosti obravnave prosilčeve zahteve pripravil skupen odgovor na zahtevo, ki je vseboval vse odgovore, na vsa natančno zastavljena vprašanja v alinejah od ena do pet ter mu hkrati posredoval tudi vse fotokopije zahtevane dokumentacije, in sicer 20. 9. 2019, s čimer je organ v celoti odgovoril na vsa prosilčeva vprašanja. Organ je 10. 10. 2019 prejel poziv, v katerem ga je IP pozval, naj o celotni zahtevi odloči skladno z določbami ZDIJZ. Organ je ugotovil, da ne gre za dokumente, ki izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z njimi ne razpolaga. Zato je organ zahtevo zavrnil.

 

Dne 8. 1. 2020 je organ zoper odločbo št. 090-85/2019/11 z dne 20. 12. 2019 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da mu je organ glede na zahtevo že delno odgovoril in priložil dokumentacijo, delno pa se glede zaprošenih informacij v obliki vprašanj ni izjasnil oz. je glede njih podal pomanjkljive in nejasne odgovore. Prosilec je poudaril, de ne drži navedba organa, da »je zaradi ekonomičnosti in enotnosti obravnave prosilčeve zahteve pripravil skupen odgovor na zahtevo, ki je vseboval vse odgovore na natančno zastavljena vprašanja alinejah od ena (1) do pet (5), ter mu hkrati posredoval vse fotokopije zahtevane dokumentacije (20. 9. 2019) ter tako v celoti odgovoril na zastavljena vprašanja«. Organ je na zahtevo prosilca odgovoril z dopisom št. 090-85/2019/3 z dne 20. 9. 2019. V zvezi s četrto (4.) alinejo zahteve je organ odgovoril le na prvo (1.) pod alinejo, pri čemer je kljub jasno zastavljenemu vprašanju, kjer je bil zahtevan odgovor z da ali ne, odgovoril na široko, kar dopušča različne interpretacije. Organ niti v zvezi s prvo (1.) pod alinejo in tudi ne v zvezi z drugo (2.) pod alinejo (v primeru, da je odgovor da) ni navedel pravnega predpisa in določb(e), ki daje pravno podlago za takšen odgovor ter v primeru odgovora tudi ni opisal postopka, ki bi ga moralo … kot solastnik 5/6 zgoraj navedenih parcel izpeljati v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja, da bi mu organ kot upravljavec državnega premoženja dal pisno soglasje, da lahko v naslednjih sedmih letih brez omejitev uporablja navedene parcele za namen izvajanja koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije. Namesto tega je organ uporabil pavšalen izraz, da »je način souporabe določen v normativnem okviru, ki ureja temeljna načela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter način njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanje«. Prosilec namesto pavšalnega izraza potrebuje točno navedbo pravne podlage normativnega okvira (zakon, uredba, sklep) ter v primeru, da ni moč šteti, da je Ugotovitveni zapisnik takšne vsebine, da z njim na dan 6. 12. 2018 solastnica Republika Slovenija oz. upravljavec državnega premoženja oziroma resorno ministrstvo izrecno soglaša: da lahko zasebno podjetje … na teh parcelah v naslednjih sedmih letih od podpisa navedenega Ugotovitvenega zapisnika deponira odvečni izkopni material, skale in podobno, ki se uporablja za izgradnjo vodno gospodarskih objektov, in da lahko naslednjih sedem let uporablja pisarniške prostore tako kot jih navaja v Ugotovitvenem zapisniku tudi opis postopka, ki bi ga moralo … kot solastnik 5/6 zgoraj navedenih parcel izpeljati v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja, da bi mu organ kot upravljavec državnega premoženja dal pisno soglasje, da lahko v naslednjih sedmih letih brez omejitev uporablja navedene parcele za namen izvajanja koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije. Prosilec je v pritožbi navedel, da mu organ v zvezi s peto (5.) alinejo zahteve ni podal odgovorov z da ali ne, ampak široko obrazložitev, ki dopušča različne interpretacije in ni odgovor da ali ne, zaradi česar prosilec iz njega ne more jasno razbrati odgovorov na zastavljena vprašanja. Prosilec je torej že v pritožbenem postopku zaradi molka organa zahteval, da naslovni organ na enak način odgovori tudi na preostala vprašanja v zahtevi, saj je organ v svojem dopisu z dne 20. 9. 2019 takšne vsebinske sicer odgovore podal. Ker je organ namesto odgovorov na preostala vprašanja oz. bolj jasnih in kratkih odgovorov sedaj izdal prosilcu le zavrnilno odločbo (ki se nanaša na celotno zahtevo), je prosilec prepričan, da se organ namerno izmika podati informacije. Po mnenju prosilca odgovor v obliki besede da ali ne ne predstavlja takšnega napora, da ga organ ne bi mogel podati prosilcu, še posebej, če je sicer vsebinsko odgovarjal (deloma celo zelo na široko) tako v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 3. 9. 2019 kot tudi v drugi (od tega postopka ločeni) zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Nenavadno je, da je organ npr. odgovoril na vprašanje iz prve pod alineje v 4. (četrti) alineji zahteve, ne more pa odgovoriti na vprašanje druge pod alineje iste 4. (četrte) alineje zahteve. Informacija, ki jo prosilec želi pridobiti v okviru druge pod alineje, je namreč vsebinsko povsem povezana z informacijo, ki jo je podal organ v prvi pod alineji. Organ (bodisi katerakoli notranja organizacijska enota organa) torej razpolaga s to informacijo, saj je odgovoril na prvo pod alinejo in ne more sedaj izdati odločbe, v kateri zavrne celoten dostop do informacij javnega značaja ter navajati, da s temi informacijami ne razpolaga. Še posebej zato ne, ker je bilo to vprašanje ključno za odločitev, ali bo postopek podpisa Ugotovitvenega zapisnika izpeljan po t.i. »vladnem postopku (protokolu)« - torej s sprejemom ustreznega sklepa s strani delovnih teles vlade, oziroma ali je dovolj le široko pooblastilo direktorja direktorata za podpis tovrstnega zapisnika. Ker je organ z odgovori že sam navedel, da je tovrsten ugotovitveni zapisnik edinstven primer v zvezi z razpolaganjem z državnim premoženjem (za katerega je po zakonu pristojen organ), pri čemer se število nepremičnin meri v deset tisoče, je po mnenju prosilca takšno izmikanje organa odgovorom v nasprotju z vsebino in delovanjem organa. Prosilec je poudaril, da napačna razlaga tega specialnega dokumenta lahko nekomu neopravičeno omogoči pridobitev premoženjske koristi. Na drugi strani pa lahko morebitna prekoračitev pooblastil s strani direktorja direktorata (ki je podpisnik dokumenta) pomeni zlorabo položaja. Iz tega razloga prosilec vztraja pri svoji zahtevi in želi odgovore na posamezna vprašanja v celoti, saj je v interesu javnosti, da organ odgovori na ta vprašanja, tudi zato, ker gre za strokovno pomoč organa, zadevni dokument pa se je v postopku pred Državno revizijsko komisijo celo uporabil (zlorabil) kot dokaz za pravno podlago neomejene veljavnosti. Slednje je pomembno še toliko bolj, ker se je organ ob podpisu zadevnega Ugotovitvenega zapisnika zavedal pomena vsebine in je želel podpisati takšen dokument, čeprav ga je pripravila zunanja pravna oseba, kar je najmanj nenavadno, če ne celo nezakonito. Prosilec zato vztraja, da mu naslovni organ posreduje zahtevane informacije v celoti, saj spadajo v njegovo delovno področje in z njimi razpolaga, kar je očitno iz predhodnih odgovorov in pojasnil organa.

 

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-85/2019 z dne 8. 1. 2020, skupaj s spisno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Ob odstopu je organ še navedel, da zaradi celovitega vpogleda v zadevo IP odstopa celotno dokumentacijo v zadevi 090-85/2019, saj je prosilec v isti zadevi podal dve različni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki se vsebinsko dopolnjujeta, pritožbo pa je prosilec podal na odločbo organa, s katero je slednji odločil glede prve zahteve.

 

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja dne 20. 1. 2020 v prostorih organa opravil ogled in camera, na podlagi katerega je nastal zapisnik št. 090-4/2020/3. Po opravljenem ogledu in camera je IP organ pozval za dodatno dokumentacijo in pojasnila, ki jih je organ poslal v dopisu št. 090-85/2019/16 z dne 24. 1. 2020.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca.

 

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18) ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ, na podlagi katerega je prosilec vložil zahtevo, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. Navedeno pomeni, da organ na podlagi ZDIJZ ni dolžan ustvariti nobenega novega odgovora, četudi bi ta obsegal le besedo »da« ali »ne«. Zato navedba prosilca, da »odgovor v obliki besede da ali ne ne predstavlja takšnega napora, da ga organ ne bi mogel podati prosilcu«, ni pravno relevanten v konkretni pritožbeni zadevi.

 

Prosilec je svojo zahtevo formuliral delno tako, da je izrecno zahteval dokumente, delno pa je zahteval odgovore na vprašanja in mnenja organa. V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja pravil dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja ali zahteva mnenje organa glede konkretne zadeve, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja ali mnenje organa glede konkretne zadeve. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbah št. III U 339/2012-17, z dne 7. 3. 2013 (11. točka) in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013 (9. točka). V obeh sodbah je Upravno sodišče navedlo, da organi v postopku, ki se vodi po določbah ZDIJZ, prosilcu niso dolžni pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta, v tem primeru pa organ prosilcu posreduje predmetni dokument.

 

V obravnavanem primeru je prosilec na začetku zahteve navedel, da zahtevo vlaga na podlagi določb ZDIJZ, iz česar izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, zato je treba najprej rešiti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja.

 

Uvodoma IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi z dne 8. 1. 2020 izpodbija obravnavano odločbo v celoti, zato je IP v nadaljevanju, na podlagi pojasnil organa na ogledu in camera in pojasnil v dopisu z dne 24. 1. 2020 ter na podlagi dopisa št. 090-85/2019/3 z dne 20. 9. 2019, ki ga je organ izročil IP na ogledu in camera, za vsak sklop zahteve prosilca z dne 3. 9. 2019 ugotovil sledeče:

 

V zvezi s prvo alinejo:

 

Iz pojasnil organa na ogledu in camera izhaja, da podpis Ugotovitvenega zapisnika predstavlja potrditev načina dejanske uporabe navedenih parcel in delov stavbe na podlagi Pogodbe o sofinanciranju investicije izgradnje poslovnega objekta z dne 23. 12. 1977. Organ je navedel, da ni šlo za postopek ravnanja z nepremičnino v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, saj ni šlo za spreminjane obstoječega položaja v nobenem smislu. Zapisniki o dejanski uporabi nepremičnin na centraliziranih nepremičninah niso običajna praksa, zato drugih zapisnikov o dejanski uporabi v takšni obliki organ ni podpisoval, kar pomeni, da jih nima. Običajno se na nepremičninah na podlagi ugotovitev dejanskega stanja postopek nadaljuje in se na podlagi teh ugotovitev in soglasja volj solastnikov ureja način delitve ali uporabe solastnine s posebnim aktom (npr. izključna uporaba solastnine, delitev solastnine, etažni elaborati,…). Ureditev uporabe ali delitve solastnine z aktom pa pomeni ravnanje z nepremičnino in se za oblikovanje teh aktov uporablja zakon, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem RS.

 

Iz vsega navedenega v zvezi s prvo alinejo zahteve prosilca izhaja, da organ z dokumentom, ki bi vseboval odgovor na vprašanje »Ali je običajna praksa, da direktor direktorata za stvarno premoženje podpisuje ugotovitvene zapisnike o dejanski rabi objekta oz. prostorov?« ne razpolaga. IP ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v takšno dejansko stanje. Ker torej zapisniki o dejanski uporabi nepremičnin na centraliziranih nepremičninah niso običajna praksa, ni nobenega dvoma, da organ ne razpolaga z drugimi ugotovitvenimi zapisniki. Iz navedenega izhaja, da dokumenti, ki bi vsebovali v tem delu zahtevane podatke, pri organu ne obstajajo v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V zvezi z drugo alinejo:

 

Iz navedb organa na ogledu in camera izhaja, da je generalni direktor Direktorata za stvarno premoženje vodja navedene organizacijske enote na Ministrstvu za javno upravo v skladu s 25. členom Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami) in Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Ministrstvu za javno upravo. Organ je pojasnil, da generalni direktor vodi upravno in strokovno delo na širšem zaokroženem področju ministrstva in v tem okviru ima vsa pooblastila za podpisovanje dokumentov, ki nastajajo pri in v zvezi z delom delovnega področja, razen če posamezni veljavni predpisi ne določajo drugače. Pravica, da generalni direktor lahko to podpisuje, torej izhaja iz njegovega delovnega mesta. Vsebina vodstvenih nalog je določena v 26. členu Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, ki v prvem odstavku določa, da vodje notranjih organizacijskih enot načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v notranjih organizacijskih enotah, odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne notranje organizacijske enote, za katere jih pooblasti predstojnik, in opravljajo najzahtevnejše strokovne naloge v notranjih organizacijskih enotah. Navedena določba je relativno široka in odprta, kar pomeni, da jo je mogoče interpretirati tudi tako, da je med drugim tudi podpisovanje zapisnikov ena izmed nalog vodje. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da je organ na ogledu in camera izrecno izjavil, da za podpis ugotovitvenega zapisnika direktor ni imel nobenega posebnega pooblastila ministra, ker ga glede na vse navedeno tudi ni potreboval, je IP zaključil, da organ s pooblastilom, na podlagi katerega bi bil direktor izrecno pooblaščen za podpis zapisnika z vsebino, kot jo je navedel prosilec v drugi alineji zahteve, ne razpolaga v materializirani obliki. Posledično organ tudi nima izpisa zahtevanega pooblastila iz sistema Lotus Notes, »iz katerega bi bil razviden datum elektronskega vnosa skena pooblastila v elektronsko evidenco«, kot ga je zahteval prosilec v drugi alineji zahteve.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da dokumenti, ki bi vsebovali v tem delu zahtevane podatke, pri organu ne obstajajo v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V zvezi s tretjo alinejo:

 

Iz navedb organa na ogledu in camera izhaja, da so bile nepremičnine, na katere se nanaša zahteva prosilca, v skladu z določbami 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (v nadaljevanju ZDU-1I, Uradni list RS št. 90/14) in na njegovi podlagi sprejetega sklepa Vlade RS št. 47800-3/2015/18 z dne 22. 12. 2016 (v nadaljevanju sklep Vlade RS) prenesene v upravljanje organu. Predmetne nepremičnine so določene v prilogi 10. sklepa Vlade RS. Organ je navedene dokumente poslal prosilcu v prilogi dopisa št. 090-85/2019/3 z dne 20. 9. 2019, čemur prosilec v pritožbi ne nasprotuje.

 

Nadalje je organ na ogledu in camera pojasnil, da … izdaja račun za elektriko, kanalščino ter vodo v deležu 1/6 in za stroške čiščenja poslovnih prostorov po urah čiščenja. Organ je prosilcu poslal račun za november 2018 št. 1030 in račun za januar 2019 št. 76, v prilogi dopisa št. 090-85/2019/3 z dne 20. 9. 2019, čemur prosilec v pritožbi prav tako ne nasprotuje. Iz računov je razvidno, kdo je plačnik. Organ pa je na ogledu in camera pojasnil, da je pravna osnova za plačilo teh stroškov oziroma delilnik lastništvo, ki je razvidno iz zgoraj navedenega sklepa Vlade RS, ki ga je prosilec že prejel v prilogi dopisa št. 090-85/2019/3 z dne 20. 9. 2019.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je organ prosilcu že pred izdajo izpodbijane odločbe posredoval v tem delu zahtevane dokumente oziroma informacije, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, drugih dokumentov pa pri organu ni, pri čemer prosilec v pritožbi ni izrecno pojasnil, česa v zvezi s tretjo alinejo zahteve še ni prejel. IP je zato zaključil, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena in jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V zvezi s četrto alinejo:

                

Organ je na ogledu in camera obrazložil, da s podpisom obravnavanega ugotovitvenega zapisnika RS kot lastnica nepremičnin in posledično organ kot upravljavec nista podala dovoljenj za uporabo solastnine na parceli … za deponiranje odvečnega izkopnega materiala. Organ je pojasnil, da soglasje za deponiranje odvečnega izkopnega materiala, skale in podobno ni bilo izdano. Tudi sam ugotovitveni zapisnik ne predstavlja takšnega soglasja. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da dokument, ki bi vseboval odgovor na vprašanje prosilca v prvi pod alineji četrte alineje zahteve, ne obstaja v materializirani obliki.

 

Nadalje je organ na ogledu in camera pojasnil, da … kot solastnik poslovnih prostorov uporablja 5/6 poslovnih prostorov (to vključuje tudi pisarniške prostore) na način, kot je ugotovljen v ugotovitvenem zapisniku, od prevzema upravljanja z nepremičninami s strani organa dalje in se, po podatkih, s katerimi organ razpolaga, od prejšnjega upravljavca (Direkcija RS za vode) ni spreminjal. Organ je pojasnil, da nima pravne podlage, da bi dajal kakršnokoli soglasje za uporabo pisarniških prostorov v konkretnem primeru, ker podjetje uporablja zgolj svoje lastniške prostore in ker ne gre za takšno dejavnost, za katero bi bilo soglasje potrebno. Zato tudi dokument, ki bi vseboval odgovor na vprašanje prosilca v drugi pod alineji četrte alineje zahteve, ne obstaja v materializirani obliki

 

Glede dodatnega vprašanja v četrti alineji zahteve, ki se nanaša na postopek, ki bi ga moralo … kot solastnik 5/6 zgoraj navedenih parcel izpeljati v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja, da bi mu organ kot upravljavec državnega premoženja dal pisno soglasje, da lahko v naslednjih sedmih letih brez omejitev uporablja navedene parcele za namen izvajanja koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Republike Slovenije, je organ pojasnil, da je način delitve oziroma souporabe solastnine določen v normativnem okviru, ki ureja temeljna načela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter način njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja. Gre za odnos med dvema solastnikoma, na kakšen način se bo parcela uporabljala. Organ je na ogledu in camera navedel, da je postopek  urejen v Zakonu o stvarnem premoženju države in lokalnih samoupravnih skupnosti. Na izrecno vprašanje IP, kateri konkretni členi navedenega zakona opredeljujejo predmetni postopek, je organ v dopisu št. 090-85/2019/16 z dne 24. 1. 2020 pojasnil, da področna zakonodaja ne določa posebnega postopka uporabe solastnine. V prvem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13 v nadaljevanju Stvarnopravni zakonik; v nadaljevanju SPZ) je glede skupne uporabe solastnine določeno le, da ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Navedena določba SPZ ne ureja postopka, ki je predmet obravnavane zahteve, IP pa tudi ni podvomil v navedbo organa, da področna zakonodaja ne določa posebnega postopka glede uporabe solastnine in da posledično organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi opisoval ta postopek. Na podlagi navedenih pojasnil organa je IP zaključil, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval odgovor na obravnavano dodatno vprašanje v četrti alineji zahteve.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da dokumenti, ki bi vsebovali v tem delu zahtevane podatke, pri organu ne obstajajo v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V zvezi s peto alinejo:

 

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je na podlagi aktov o centraliziranem upravljanju nepremičnin kot upravljavec nepremičnin vstopil v vsa pravna razmerja, ki so jih imeli prejšnji upravljavci sklenjena za posamezno nepremičnino v lasti RS. Te nepremičnine je organ na podlagi sklepov Vlade RS prevzel v upravljanje. Odkar je organ prevzel predmetne nepremičnine v upravljanje, Direkcija RS za vode ni več plačnik stroškov, vezanih na predmetne nepremičnine. Na podlagi nespornega dejstva, da je RS kot solastnik 1/6 predmetne nepremičnine dolžna poravnati vse stroške, povezane z lastništvom nepremičnine, organ le-te tudi poravnava v skladu z veljavno pozitivno pravno ureditvijo. Glede aktualnega stanja je organ dodal še, da je skupaj s solastnikom pristopil k ureditvi solastniškega razmerja na predmetni nepremičnini v letu 2019 z izdelavo in podpisom Sporazuma o delitvi solastnine v etažno lastnino in na njegovi podlagi bo organ s solastnikom sklenil pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij glede predmetne nepremičnine.

 

Organ je na ogledu in camera tudi glede pete alineje zahteve poudaril, da nima pravne podlage, da bi dajal kakršnokoli soglasje za uporabo pisarniških prostorov v konkretnem primeru, ker … uporablja zgolj svoje lastniške prostore in ker ne gre za takšno dejavnost, za katero bi bilo soglasje potrebno. Organ je poudaril, da ne sme posegati v lastnino nekoga drugega.

 

Iz pojasnil organa izhaja, da Pogodba o plačevanju obratovalnih stroškov in vzdrževanju poslovnih prostorov št. 2521-96-000033 z dne 19. 7. 1996, ki sta jo sklenili … in Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave Ljubljana, na dan 6. 12. 2018 ni niti veljavna pravna osnova za plačevanje kakršnih koli stroškov s strani organa niti soglasje upravljavca nepremičnine, da so te zadeve tako urejene za naslednjih sedem let. Kot izhaja iz pojasnil organa, je pravna osnova za plačevanje kakršnih koli stroškov lastništvo, ki izhaja iz sklepa Vlade RS št. 47800-3/2015/18 z dne 22. 12. 2016, ki ga je organ prosilcu že posredoval v prilogi dopisa št. 090-85/2019/3 z dne 20. 9. 2019, kot je pojasnjeno že zgoraj. Iz vsega navedenega torej izhaja, da dokument, ki bi vseboval odgovor na prvi dve vprašanji prosilca v peti alineji zahteve, ne obstaja v materializirani obliki.

 

Na izrecno vprašanje IP, katera pravna podlaga se nanaša na »opis pravilnega postopka, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje v primeru, da je plačni organ subjekt javnega prava«, je organ v dopisu št. 090-85/2019/16 z dne 24. 1. 2020 pojasnil, da področna zakonodaja ne določa posebnega postopka plačevanja stroškov solastnine. V nadaljevanju dopisa je organ še navedel, da 68. člen SPZ glede bremen (stroškov) na skupni stvari določa le, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. Navedena določba SPZ ne ureja postopka, ki je predmet obravnavane zahteve, IP pa tudi ni podvomil v navedbo organa, da področna zakonodaja ne določa posebnega postopka glede plačevanja obravnavanih stroškov in da posledično organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi opisoval ta postopek. IP je zato zaključil, da dokument, ki bi vseboval »opis pravilnega postopka, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje v primeru, da je plačni organ subjekt javnega prava«, pri organu ne obstaja v materializirani obliki

 

Organ je na ogledu in camera nadalje pojasnil, da na podlagi zgoraj navedene pogodbe ni izvajal nobenih plačil, ker pogodba ne velja od leta 1996 naprej. Zato je IP ugotovil, da ni nobenega dvoma, da ne obstaja dokument, ki bi vseboval odgovor na vprašanje prosilca »ali so bila plačila izvedena na podlagi navedene pogodbe v zadnjih petih letih zakonita in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.« Organ je namreč v zadnjih petih letih plačila izvajal na podlagi lastništva, in ne na podlagi navedene pogodbe, kot je pojasnjeno že zgoraj.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da dokumenti, ki bi vsebovali v tem delu zahtevane podatke, pri organu ne obstajajo v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Sklepno

 

IP glede na spisno dokumentacijo ter izveden ogled in camera ne vidi razumnih razlogov, da bi podvomil v resničnost navedb organa, iz katerih izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Da se organ trudi, da bi v okviru razpoložljivih informacij ravnal transparentno, izhaja tudi iz dejstva, da je prosilcu posredoval dopis št. 090-85/2019/3 z dne 20. 9. 2019, v katerem je pripravil odgovore na zastavljena vprašanja, čeprav te obveznosti ZDIJZ ne določa, kot je podrobneje pojasnjeno že zgoraj. Za konkreten pritožbeni postopek zato ni pravno relevantno, ali so bili odgovori v navedenem dopisu celoviti in natančni ali ne, kar sicer v uvodu pritožbe izpostavlja prosilec. IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. IP se zato ni opredeljeval do navedb prosilca, s katerimi zatrjuje, da je ravnanje organa in podjetja v konkretnem primeru nenavadno oziroma celo nezakonito.

 

Pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Zgolj pavšalnega navajanja (npr. da je prosilec »prepričan, da se naslovni organ namerno izmika podati informacije«), da bi organ moral razpolagati z dokumenti, ki vsebujejo zahtevane informacije, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, IP ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, v zvezi z dokumenti, s katerimi organ ne razpolaga v materializirani obliki, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ je namreč na ogledu in camera ter v dopisu z dne 24. 1. 2020 IP izročil vse dokumente, ki jih ima v zvezi s konkretno zadevo, in predvsem obširno pojasnil dejansko stanje v zvezi z zahtevanimi dokumenti, s katerimi ne razpolaga.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec: 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka